ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa, gospod predsednik. V poslanski skupini naše stranke bomo to seveda podprli. Z veseljem! Sicer smo pričakovali, da bo ljudska stranka tudi prej glasovala drugače, kot je glasovala. Ampak v redu. Vsaj enkrat so se zbudili in glasovali oziroma predlagali nekaj, kar je prav. Mislim, da moramo tukaj v Državnem zboru si naliti čistega vina. Preveč je sprenevedanja, preveč je polovičnih informacij, preveč je zgrešenih informacij, preveč je nerealnih dejstev, preveč je laži. Skrajni čas bi bil, da si vzamemo nekaj časa, da razmislimo o vsem skupaj in da damo na mizo tisto, kar imamo. Če Vlada nima določenih dokumentov, se da to dobiti na drugih naslovih, na drugih nivojih, na drugih pozicijah. In mislim, da bi bilo smiselno, da se to naredi, da se počaka, da gremo z malo bolj trezno glavo v takšne pomembne odločitve, ki Sloveniji jemljejo del suverenosti, del integritete in lastne samostojnosti. Mislim, da ne moremo kar tako dovoliti, da nekdo skoči v Nato pakt, ko pa je njegova državnost bazirana na ustaški preteklosti, ki je bila zaveznica nacifašizma ves čas druge svetovne vojne. Konec koncev ne moremo pristajati na to, da izničimo evropski postulat demokratičnosti, ki temelji na bori proti nacifašizmu. Če bo kdo rekel, da je Nemčija v Nato paktu, lahko rečemo, da Nemčija je bila denacificirana, Hrvaška ni bila, Hrvaška je bila v sklopu nekdanje Jugoslavije privilegirana in zaradi raznih dogovorov med Titom in zavezniki nekako umirjeno postavljena, da je naprej gojila svoj ustaški zagon. Ta zagon se je pokazal tudi v začetku 90-ih let, ko je gospod Mesič kot predstavnik hrvaške zunanje politike na enem govoru v Avstraliji govoril, da je edina Hrvaška tista država, ki je dvakrat zmagala v drugi svetovni vojni, prvič 10. aprila 1941, ko je stopila v trojni pakt s Hitlerjem, Mussolinijem in Hirohitom, in drugič ob koncu druge svetovne vojne. In ne dajmo, da bo zmagala na istih osnovah nacifašizma še tretjič. Hvala.