Roman Pastorek je zgodba o nasilju v družini, mučnem odraščanju ob apatični materi, odsotnem očetu in predvsem vase zaverovanem, brutalnem očimu. Hudolin se zgodbe o disfunkcionalni družini loteva srhljivo realistično, dotika se celovitega doživljanja trpinčenega otroka, njegovega strahu in sovraštva do očima na eni strani ter fascinacije z njegovo močjo na drugi. V očimu, ki ga Hudolin ujame v opis lastnika gostilne, parcel, ljudi, sveta, besed, je mogoče prepoznati tipičnega tranzicijskega povzpetnika. Zgodba se dogaja konec osemdesetih let, v času družbenega vrenja, ki pa ga avtor nakaže le skozi mentaliteto, ki se je tedaj šele porajala. Pastorek je pretresljiva pripoved o družinski in družbeni tragediji, ki je nekje globoko (p)ostala del vsakega od nas.