Ob koncu devetdesetih let se je prehod iz osnovne šole v splošno in poklicno srednje šolstvo pri nas dvignil na 99%. , za precejšnje dele sveta pa je to opozorilo še naprej zelo resno. Ob še takšni naravni nadarjenosti posameznikov so neustrezne šolske razmere še vedno lahko glavni razlog, da ostane visoko šolstvo mnogim posameznikom le oddaljeni cilj. In ker neustrezne razmere praviloma obravnavamo v ekonomskih in socialnih kategori-jah, je oddaljenost ciljev še naprej največkrat posledica družbenih privilegijev ter deprivilegiranosti. Pri tem tisti, ki živimo v Evropi ali Severni Ameriki, ne bi smeli pomisliti le na Afriko ali Azijo. Minulo ali sedanje desetletje je z mnogimi begunskimi nesrečami v bližnji ali daljni soseščini opozorilo, da takšna zapostavljenost ni nujno le realnost oddaljenih krajev in časov. Prav tako analize opozarjajo na določene družbene skupine ljudi s posebnimi potrebami, pripad-nike marginalnih skupin, tujce s slabšim znanjem jezika okolja ipd. ki jih morda pred leti niti nismo opazili, v tem kontekstu pa njihova izključenost lahko postane viden in pomemben problem. Ta in podobna vprašanja bodo gotovo ena izmed osrednjih tem prihodnjih razprav o razvoju visokega šolstva.