Slovenske raziskovalne institucije oziroma raziskovalne skupine lahko sodelujejo kot partnerji pri projektih, ki jih vodijo raziskovalne institucije iz držav članic EU ali pa se sami prijavijo in koordinirajo projekte, pri katerih sodelujejo tuji partnerji. Slovenija je od leta 1999, ko je pristopila k 5. okvirnemu programu (končal se je v letu 2002), v njem zelo uspešno sodelovala. Nastopila je celo uspešneje od nekaterih držav članic (350 sprejetih projektov od 1150 prijavljenih; Avstriji je denimo uspelo le s 26 odstotki prijav, podobno Nemčiji) in si je s projekti programa pridobila več sredstev, kot jih je vanj plačala. Vplačilo je znašalo 24 milijonov evrov, od tega je 17 milijonov plačala Slovenija, ostalo je prispeval PHARE; nazaj smo dobili nekaj več kot 35 milijonov evrov. Razlog za takšen uspeh Slovenije je v visoki absorpcijski sposobnosti raziskovalnih in razvojnih oddelkov slovenskih inštitutov, fakultet in podjetij. To sposobnost je država uspela ohraniti tudi v gospodarski in družbeni tranziciji, ko vlaganj v raziskave in razvoj ni zmanjševala, ampak jih je ohranjala na sorazmerno visoki ravni (Slovenija 1,5 odstotka BDP , EU 1,8 odstotka BDP). Drugi razlog za uspeh je znanje jezikov in dobra poznanstva naših raziskovalcev po svetu. K uspešnosti pripomore tudi geografska majhnost Slovenije, ki državo sili v odprtost in mednarodno sodelovanje.