Ljubljana Več kot dveletno zakonsko urejanje obratovalnega časa trgovin ob nedeljah še vedno ni dobilo svojega epiloga, saj so v petek državni svetniki z vetom preprečili uveljavitev v državnem zboru sprejete novele zakona o trgovini. Kljub temu da je omenjeni zakon že segel tudi v nasprotujoče si skrajnosti, bil presojan na ustavnem sodišču in izglasovan na referendumu, pa njegova za mnoge sporna regulativa, motivirana s sindikalnim bojem na eni strani ter ideološkim dušebrižništvom na drugi strani, še vedno ne najde poti do uveljavitve. Nedavni nakupovalni ekscesi ob odpiranju Hoferjevih trgovin, pa tudi prava nakupovalna predbožična norija seveda odpirajo vprašanje naših vrednot, navad in potrošniške miselnosti, vendar so to mnogo širša vprašanja naše družbene tranzicije, kot nedeljsko delo trgovin. Z zakonom, v katerem so izjeme postale pravilo, ni zadovoljen nihče. Sindikati upravičeno opozarjajo, da je poteptana na referendumu izkazana ljudska volja, veliki trgovci pa na diskriminatornost zakonskih rešitev, ki favorizira male trgovce. Do kakšnega absurda je praktično pripeljano, kaže tudi naš nedavni pogovor s trgovkami Mercatorja na izletu, ko so povedale, da nimajo nič proti nedeljskemu delu, ki je tudi nagrajevano, sedaj pa se boje, ali ne bodo morda med odpuščenimi. Na drugi strani je znano, da prav primerno nagrajevanje prekomernega dela in pravica do počitka najbolj trpita pri malih trgovcih. Skoraj do absurda pa je prignano z dejstvom, da nihče ne ve, ali se bo državni zbor še sestal do novega leta in ponovno potrdil 'zakon izjem', ali pa bo uveljavljen na ustavne sodišču okrnjeni zakon. Sindikalisti napovedujejo nadaljevanje sindikalnega boja z drugimi sredstvi, veletrgovci pa pritožbo o oviranju podjetniške svobode na ustavnem sodišču.