kompetence, ki sem jih osvojila v teh krogih, kar gotovo pripomore k ugledu inštituta. Kar pa zadeva kadrovanje naših organizacij, mislim, da bi morali več razmišljati o nekem zdravem medgeneracijskem sobivanju. S tem mislim na tako okolje, kjer generacije med seboj sodelujejo in druga drugo dopolnjuje, vsaka da svoj doprinos, skupni rezultat pa je več od vsote posameznih delov, ker se razvijajo nove sinergije. Znanje in kompetence se tako pretakajo iz ene generacije v drugo, obojestransko. Ko smo pred leti malo razširili krog mlajših sodelavcev, so bile pri nas na SLORI-ju te sinergije zelo razvidne: ustvarila se je nova delovna skupina s strokovnim znanjem starejših kolegov, z njihovimi izkušnjami, obenem pa z navdušenjem, vedoželjnostjo in elanom mlajših. Tudi SLORI si prizadeva in skrbi za intelektualni potencial zamejstva. Poleg obravnavanja šolske problematike in izobraževanja nasploh se tovrstna skrb izraža tudi v obliki sistemske pomoči študentom pri izvajanju raziskovanih nalog, nudenju možnosti za preizkušanje in vključevanje dijakov, študentov in mladih univerzitetnih diplomantov v raziskovalno delo (delovne in študijske prakse, delavnice na višjih srednjih šolah v sklopu dneva odprtih vrat), nagrajevanju diplomskih nalog itd. Kako boste predvsem kot predstavnica mlajše generacije usmerjali raziskovalno dejavnost Slovenskega raziskovalnega inštituta? Katere kratkoročne in dolgoročne projekte načrtujete? Prepričana sem o vlogi SLORI-ja kot osrednje raziskovalne ustanove slovenske manjšine. Od same ustanovitve je bilo posredovanje strokovnega znanja pri oblikovanju razvojnih strategij, promocije manjšine, slovenskega jezika in kulture med prioritetnimi nalogami inštituta. To primarno funkcijo SLORI-ja gre učvrstiti in razvijati tudi v prihodnje. Prizadevala si bom, da bo raziskovalno delo inštituta tudi v prihodnje predstavljalo sistem za celovito analizo in spremljanje stanja ter razvoja manjšine. Današnji čas namreč predstavlja tudi za slovensko manjšino obdobje naglih tranzicij. Slovenska manjšina je vpeta v epohalne družbene tranzicije, ki predstavljajo velike izzive. Domet posledic sprememb na globalni, predvsem pa na evropski in lokalni ravni je tolikšen, da se bo nanje manjšina uspešno odzivala le s celovito razvojno strategijo. Poglavitne spremembe, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji in v ožjem smislu tudi področje delovanja SLORI-ja, so odraz še posebno integracijskih procesov na obmejnem pasu. Mednje gre prištevati padec meje in širitev schengenskega prostora, jezikovne in etnične spremembe na obmejnem teritoriju, odobritev zaščitnega zakona, spremembe v etničnih odnosih med večinsko in manjšinsko skupnostjo, ki se zrcali tudi v večjem zanimanju okolja za slovensko komponento (jezik, kulturo in druge elemente). / str. 12 Igor Gregori