Splošna družbena tranzicija je prinesla marsikakšno spremembo tudi v glavah, in ena od njih je gotovo ta, da ljudje niso več tako naivni, da bi na slepo verjeli na pamet pripisanim pomenom, če jih lastne izkušnje ali mnenja prepričujejo drugače. Razlika med socialistično in današnjo kulturno patronizacijo je v tem, da so ljudje nekoč morda res imeli slabo vest, če jih kultura ni zanimala, danes pa ne več. Danes se vzbujanje slabe vesti obrača proti tistim, ki ga vzbujajo. Ljudje jih preprosto ne jemljejo več resno, saj vidijo, da se brez kulture - ali vsaj s tisto po svoji lastni definiciji, naj bo še tako poljubna in nejasna - da čisto v redu živeti. Kulturniško pokroviteljska drža je dandanes dejansko ena najbolj razširjenih, četudi najbolj prikritih oblik netolerance.