Upravljalci kupole in vlada se danes najbolj tolčejo po glavi, ker niso poskrbeli za poseben vstop vsaj za časopisne vipovce ali pa vsaj za enega od njih, urednika Sunday Telegrapha Dominica Lawsona, ki ga ni pomiril niti eden od udobnih prvovrstnih turkiznih sedežev, rezerviranih za medijsko smetano. Bil je edini od urednikov, ki je med posebno milenijsko predstavo besno pisal v svojo beležnico, vmes pa s svojim pisalom zlovešče udarjal po njej. Njegovo razpoloženje se ni popravilo, poročajo njegovi kolegi, ko se mu zaradi splošne gneče ni posrečilo osvojiti svoje porcije brezplačne penine. Že naslednji dan je njegov Sunday Telegraph objavil njegovo naravnost vitriolsko kolumno, v kateri je raztrgal milenijsko kupolo in vse, ki so povezani z njo, od osebja v kupoli pa vse do ministrskega predsednika Blaira. Lawson ni bil edini časopisni VIP v gizdalinski kači, kot je v vrsti čakajočo družbeno smetano, ki je enkrat za spremembo uživala radosti navadnih rojakov, imenoval očitno zadovoljni vodilni laburistični kandidat za londonskega župana Frank Dobson. Med v veliki gneči čakajočimi časopisniki gizdalini so bili tudi uredniki drugih vodilnih dnevnikov in tednikov, med njimi Sunday Timesa, Observerja, Timesa in Guardiana. Zato splošno pljuvanje in bljuvanje tiska na kupolo ni presenetilo nikogar.