Vrnimo se na hitro še k bistvu tega avtomobila, to je k njegovem prtljažniku. Kot se za kombijevsko različico spodobi, je seveda edino smiselno, da pričakujemo v njegovem zadku veliko prostora. Tega s Tourerjem sicer dobimo, a z nekaj omejitvami ali bolje povedano nevšečnostmi, zapisanimi v drobnem tisku. Tourer je glede na limuzinskega 75 podaljšan za malo več kot štiri centimetre, kar ne pomeni nič drugega kot dodatne centimetre v notranjosti. Da so slednje namenili samo prtljažniku, je glede na nespremenjeno medosno razdaljo povsem logično. Ta tako meri v dolžino kar 940 milimetrov oziroma ob podrtih naslonih zadnje klopi še daljših 190 centimetrov. Ko se ozremo v tako imenovani ‛drobni tisk‛, ugotovimo, da je v primeru prve postavitve, torej pri petsedežniku, na razpolago vsega 400 litrov prostora, v drugem primeru, ko je naslon zadnje klopi poklopljen naprej, pa je na razpolago ravno tako podpovprečnih 1220 litrov. In kje se litri v sicer zelo dolgem prtljažniku izgubijo? V majhni višini, saj je nakladalni rob prtljažnika skupaj z dnom razmeroma visoko nameščen, kar ustrezno zmanjša prostornino prtljažnika. Za zelo uporabno pa se izkaže še ena zapuščina južnih Bavarcev. Govorimo o sistemu za ločeno odpiranje šipe prtljažnih vrat, ki je zaslužen, da je nakladanje manjših predmetov ali ‛špecerije‛ pri manjših nakupih lažje in manj zamudno kot v primeru, ko je treba odpreti cela vrata prtljažnika.