V okrasne namene se centrant poda na sončni gredi v družbi z drugimi sonca željnimi trajnicami, dobro uspeva na toplem skalnjaku, v špranjah suhozida ali v kotanjah škarpnikov in na podobnih rastiščih. Vsekakor je centrant predvsem uporabna vrtna trajnica, ki jo družimo z drugimi heliofilnimi (svetloboljubnimi) rastlinami. Skupnost s hermelikami, sivko, potonikami in podobnimi je primerna zaradi podobnih talnih in svetlobnih zahtev. Dodatna prednost je v razpotegnjenem cvetenju, kar daje nasadu trajnejšo vrednost. V nenadzorovani pridelavi se semena razsejejo daleč naokrog in vzkalijo v vsaki špranji. Poznamo centrant v beli ali v rožnati barvi, pri čemer cvetovi niso vedno brezmadežno beli in rožnati odtenki so lahko svetlejši ali zelo intenzivno rožno rožnati. Sicer pa so potomci praviloma takšni kot starši. V omejenem obsegu so razvejana cvetna stebla z drobnimi cvetovi uporabna celo kot rezano cvetje. Res pa je, da dotrajani cvetovi (ko so enkrat oplojeni) hitro odpadajo. Ta proces se začenja na spodnji strani socvetja, med tem pa se proti konicam vrha in vejic odpirajo novi cvetovi. V Sloveniji je kot samonikla rastlina centrant redka pojava in v naravi je pri nas še nisem srečal. Zato pa se prav dobro spominjam košatih centrantovih grmičev iz zidnih špranj po Firencah in okolici. Podobno je tudi marsikje ob jadranski obali.