Takoj naletimo na opozorilno tablo, na kateri piše, da so gostje dobrodošli, vendar naj pustijo otok takšen, kot je. Podpisan je princ Michael, mož, ki je leta 1943 kupil otoka in samega sebe okronal za prvega princa otokov Saltee. Stezica skozi drevored palm vodi do njegovega prestola, ob katerem stoji tudi obelisk. Vsepovsod naokoli v travi ležijo koščice zajcev in najrazličnejših ptic, ki so končale kot večerja lisic. Te vsake toliko časa zalajajo iz bližnjega grmovja. Bolj ko gremo proti jugu, bolj je vetrovno in hrupno. Kar naenkrat se prikažejo živo oranžne skale, okoli katerih leta jate ledenih viharnikov, vranjekov, srebrnih galebov, njork, strmoglavcev, triprstih galebov in mnogi drugih vrst ptic, saj so otoki bivališče kakšnih 375 vrst ptic. Pod klifom se trije tjulenji igrajo v morju in radovedno opazujejo okolico. Žal smo prepozni, da bi videli mormone, ki veljajo za irski narodni simbol in ki so odleteli, ko so vzleteli mladiči, in so nekje daleč na morju. Nedaleč stran na previsu, do katerega je mogoče priti skozi gosto grmičevje, visoko tudi do meter in pol, gnezdi kakih 30000 strmoglavcev, katerih mladiči so še puhasti. Če odštejemo neznosen smrad, je prizor veličasten. Večji del jate poseda po najstarejših kamninah v Evropi, saj so nastale dve milijardi let pred našim štetjem, drugi pa iz zraka iščejo prostor za počitek. Vsi tukajšnji ptiči pridejo na otok samo gnezdit, takoj ko mladiči vzletijo, pa odletijo na odprto morje. Po pripovedovanju ribičev pozimi na otoku vlada smrtna tišina, saj otok ni naseljen. Obstaja samo ena hiša, pa še ta je večji del leta prazna. Otok imenujejo tudi Grob tisočerih ladij. To ime izhaja iz obdobja irskih uporov v 18. stoletju, ko sta se uporniška voditelja dr. John Colalough in Bagenal Harvey tukaj skrivala pred Angleži, ki pa so ju izsledili in obesili. Na zahodni strani otoka so še trije tjulenji v vodi. Fotografiranje prepreči večji galeb, ki odločno odganja prišleke. Očitno so preblizu gnezda.