In Search of Character and Calling (Šifra duše: v iskanju značaja in poklicanosti). »Ko so si vse duše izbrale življenje v skladu s svojo usodo,« piše Hillman, »so se napotile k Lahezis (lachos = človekov posebni delež ali odmerek usode). Ona pa je z vsakim, kot varuha njegovega življenja in izpolnjevalca njegove izbire, poslala duha (daimona), ki je bil izbran … Lahezis odvede dušo k drugi od treh poosebitev usode, Kloto (klotho = držati preslico in presti) … Z njeno roko in vrtenjem preslice je vsakomur dodeljena namenjena mu usoda. Nato duh (daimon) spet odvede dušo k predici Atropos (atropos = kar se ne da spremeniti, neprilagodljivo), da bi nepreklicno določila tkivo njegove usode. Nato duša, ne da bi se ozirala, stopi pod prestol Neizbežnosti, kar včasih prevajajo kot »naročje Neizbežnosti«.9 Toda pred vstopom v življenje na zemeljski ravni so duše zakorakale na Poljano pozabe, jalovo pustinjo brez dreves ali rastlinja, kjer so jih napotili, da se napijejo iz Reke pozabe. Ko so pile, so pozabile vse, kar se je pred tem zgodilo. Razlog, zakaj bogovi to zahtevajo od nas, bi moral biti očiten: če vnaprej natančno veš, kaj se bo zgodilo v tvojem življenju, se ti bo to življenje zdelo enako vznemirljivo, kot če bi gledal uprizoritev lanske parade na dan svetega Patricka. Kako bi se sploh pripravil začeti odnos z nekom, o katerem bi vedel, da ti bo lagal in te žalil, a ga vseeno potrebuješ, da se ob njem naučiš dragocenega spoznanja? Kako bi prenesel štetje dni do trenutka, ko bo tvoje ljubljene doletela smrt? V kakšno muko nam je, že če vnaprej poznamo samo delec neke svoje prihodnje stiske, sem ugotovila med zasebno konzultacijo, ko se je name obrnil po pomoč moški z imenom Paul, ki je bil v hudi depresiji. Ko sem prebrala Paulov energijski »dosje« - podatke, shranjene v njegovih energijskih središčih ali čakrah - sem osupnila nad pomanjkanjem običajnega občutka o človekovi osebni preteklosti, ki je zvečine prisotna pri ljudeh, ki jih obravnavam. Namesto tega so bili podatki, ki sem jih zaznavala, dokaj nedoločni, in so me vodili v izrekanje ocen zame čudnih - kot na primer: »Nekako se vam zdi, kakor da v življenju niste sposobni nobenih odločitev, ki bi se jih nato držali,« ali »zdi se, kakor da skoraj nekaj začnete, potem pa to kratko malo opustite.« Paul ni premogel nobene vsebine, ki jo zaznam pri ljudeh, ki so nakopičili življenjske izkušnje in »celični spomin«. V nekem smislu je bil duševno prazen, zato je bilo