"Potem ko Grki," je nadaljeval Focio1n, "prebrodijo trenutno oblačnost pijanskih hlapov, tega božjega Anubisa ne spustijo več spred oči. Spominjajo se ga ob vsaki svoji spolni metamorfozi in spremenjenju. Pri spolni sprevržbi Izide iz dekleta v prepotentnega mladca, v sanjah njene matere Teletuze, gre na čelu sprevoda Anubis, v podobi peklenskega psa in ves vesel, ker so novorojenca poimenovali Isis, ime, ki je v rabi tako za efeba kot za devo. Pri himeneju devica Izida, ki jo je mati našemila v moškega, roti božanstvo, ki ji je dalo obojespolno ime, naj jo preobrazi v posedovalno bitje, in ko je stopila iz svetišča, so njeni koraki že krepkeje koračili, njena belina je izpuhtela, čutila je, kako ji čila muzga začenja plati po vsem telesu, neučakano hrepenečem po izlitju. Bogovi, ki so v Teletuzinih sanjah spremljali Anubisa, so nosili falično kačo, ovito kot prstan okrog drevesne veje; ampak kača je zvit androgin, odvisen od svojega priličenja drevesni senci, ki je podvržena pramatici rastlinstva. Zato pa je egipčanski Anubis grški Merkur, in zato lahko vidimo v nekaterih alkimističnih obrazcih, kako žveplo ponazarja očetno seme, Merkur pa je sprijeta pošast, iz katere zraste zarodek. Zmeraj je zarodek prehoden vsakršnemu spolnemu dualizmu."