vse, kar je ali hit ali poceni. In ker ni vsaka nova knjiga hit, je še toliko bolj pomembno, da je poceni! S knjižnicami, ki so prav tako pomemben odjemalec novih knjig, je seveda drugače. Knjižnice si želijo vse zvrsti in tudi sredstva namenjajo vsem žanrom. So pa taiste knjižnice zaradi svoje narave delovanja tako rekoč tudi edine, ki si želijo knjige v trdih in zato tudi dražjih izdajah. Pri tako številni izposoji bi se paperbacki zagotovo znatno prej potrgali. Zato pa lahko ugotovimo, da ljubitelji, ki knjige kupujejo za svoje potrebe, niso več pripravljeni plačevati dva ali tri tisočake več le zato, ker je knjiga v trdi izdaji, in si namesto te rajši privoščijo identičen paperback, pa še za pico in pivo jim ostane. Čas nakupovanja knjig za na police in z lepimi platnicami je dokončno mimo. Pojav žepne knjige pri nas pred dvema letoma je prinesel svež veter v ustaljene založniške in knjigotrške vzorce: pokazalo se je namreč, da dobri naslovi ob izrazito nižji ceni lahko izdatno spremenijo nakupovalne vzorce bralcev. Ob tako ugodnih cenah so se mnogi bralci iz vrst čakajočih v knjižnicah preselili med kupce v knjigarnah. Žal je tako, da so knjižnice in založbe kljub podobnim interesom v poslovnem smislu v diametralnem nasprotju. Skrb prvih je predvsem bralna kultura prebivalstva, medtem ko gre drugim mnogo bolj za širitev nakupovalne kulture. In če je bralna kultura po primerjavah s tujino sodeč na res zavidljivem nivoju, lahko rečemo, da je kultura nakupovanja knjig, spet v primerjavi s tujino, prav na psu. Žal je tako, da ljudje še berejo, a si knjige izposojajo, kupujejo jih pa sorazmerno malo. Pojav poceni žepnih knjig je omogočil tudi prodor na mnoga nova, netradicionalna mesta za prodajo knjig, kot so npr. supermarketi, bencinske črpalke, kioski itd. Za mnoga tovrstna prodajna mesta so značilni impulzivni nakupi, pri katerih posebne promocije, kot je npr. "3 za 2", prispevajo, da bodo knjige tudi v prihodnje našle svoj prostor na teh lokacijah. V teh časih, ko založnikom poleg vsega že kar preveč izpetega gorja preti še novodobni maksimalni davek na knjige, pa utegnejo cene knjig v Sloveniji že v kratkem drastično pasti. Sliši se morda neverjetno, saj je še pred letom ali dvema povprečna noviteta stala okrog 7.000 SIT, na kar je danes prav iluzorno računati. V zadnjih letih smo doživeli prav nora znižanja cen letalskih vozovnic, telefonskih pogovorov in morda le ni več tako daleč dan, ko bo tudi knjiga stala le toliko kot škatlica cigaret. To je bil namreč ideal Allena Lana, ustanovitelja založbe Penguin, ki je že pred 70 leti postavila temelje sodobnemu paperbacku. Pa tudi če se bomo temu idealu le približali, bo že veliko storjenega. In kot že rečeno: paperback je sinonim za poceni knjigo. Čas je za paperback! > Srečko Mrvar, direktor založbe Učila International P. S.: Opravičujem se slavistom, ker še vedno uporabljam izraz paperback, in upam, da čim prej dobimo kako tlačenko tudi za ta, v Sloveniji nov tip knjige. Me pa to, da izraza še vedno nimamo (seveda, ko ga pa nikoli nismo potrebovali), opominja, kako zelo še zaostajamo za Evropo, katere del smo danes.