Portugalci jo vzgajajo že od Feničanov, kdo bi vedel, koliko pred našim štetjem. Rimljani so jo od njih le podedovali. Poznejši svetovni sloves portugalskih vin se začenja v 15. stoletju s prodajo vin iz portugalskega otoka Madeira, neizpodbitno potrdili pa so ga v 18. stoletju Angleži z izvozom vina porta iz doline reke Duoro. Prav to znamenito vino ni pripomoglo le k prvi geografski zaščiti portugalskih vin, temveč k ozaveščenosti, da vinogradništvo ni le ekonomsko pridobivanje tekočega pridelka, ki ga je mogoče raztezati ali krčiti glede na razmere na trgu. Čeprav je tudi Portugalska v zadnjem desetletju izgubila precej vinogradniških površin, od dobrih 300 tisoč hektarjev jih ima zdaj le še slabih 251 tisoč hektarjev, se zavedajo, da s tem ohranjajo korenine svojega preživetja in del dragocenega mozaika evropske vinogradniške dediščine. Ta barva tudi najožje zaledje prestolnice na znameniti estorilski obali ob Atlantiku, ki je prva vinogradniško-vinarska točka na poti proti severu.