Zakaj postane bolečina kronična? Živci v koži, mišicah, kitah in drugje prevajajo dražljaje v možgane. Če ostane bolečina nezdravljena in se pojavlja vedno znova, si spomin to informacijo prav tako zapomni, kot si zapomni črke in nastane bolečinski spomin. Kot posledica živčne celice močno reagirajo in pacient začne čutiti kot močno bolečino že sam dotik.
| Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
|---|---|---|
| Zakaj | zakaj | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| postane | postati | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| bolečina | bolečina | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| kronična | kroničen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik |
| Živci | živec | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik |
| v | v | predlog; mestnik |
| koži | koža | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik |
| mišicah | mišica | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik |
| kitah | kita | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik |
| in | in | priredni veznik |
| drugje | drugje | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| prevajajo | prevajati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina |
| dražljaje | dražljaj | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik |
| v | v | predlog; tožilnik |
| možgane | možgani | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik |
| Če | če | podredni veznik |
| ostane | ostati | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| bolečina | bolečina | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| nezdravljena | nezdravljen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik |
| in | in | priredni veznik |
| se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
| pojavlja | pojavljati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| vedno | vedno | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| znova | znova | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| si | biti | pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, ednina, nezanikani |
| spomin | spomin | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| to | ta | kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik |
| informacijo | informacija | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
| prav | prav | členek |
| tako | tako | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| zapomni | zapomniti | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| kot | kot | podredni veznik |
| si | se | povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost |
| zapomni | zapomniti | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| črke | črka | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik |
| in | in | priredni veznik |
| nastane | nastati | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| bolečinski | bolečinski | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da |
| spomin | spomin | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| Kot | kot | podredni veznik |
| posledica | posledica | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| živčne | živčen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik |
| celice | celica | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
| močno | močno | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| reagirajo | reagirati | glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina |
| in | in | priredni veznik |
| pacient | pacient | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| začne | začeti | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| čutiti | čutiti | glavni glagol; nedovršni, nedoločnik |
| kot | kot | podredni veznik |
| močno | močen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik |
| bolečino | bolečina | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
| že | že | členek |
| sam | sam | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne |
| dotik | dotik | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |