Ali res verjamete, da lahko naš nacionalni ponos, našo kulturno dediščino reši zunanja politika? Hm, kulturna dediščina... Veste, gre za konje, ki so morali v zadnjih desetletjih nastopati po vaških trgih v Italiji in Nemčiji, da so zaslužili za krmo. Gre za konje, ki so jih hoteli predelati v klobase, ker kobilarna ni bila rentabilna, pa so Avstrijci zagnali tak hrup na mednarodnem prizorišču, da so morale takratne oblasti načrt opustiti. Gre za konje v kobilarni, v kateri mednarodno priznani dr. veterine noče več delati, ker v poplavi interesov kapitala in strank ne vidi več prihodnosti in nič lepega za lipicance iz Lipice. Pa imamo baje zelo dober genski material. Gre za konje, ki so jih večno uporabljali le za okras: igralnice, politične stranke, poslovnega interesa... Gre za konje, ki od vsega patetično in vzvišeno izgovorjenega niso dobili niti majhnega korenčka ali tolarja za strokovnjake, ki bi skrbeli za vzrejo. Da, to je naša kulturna dediščina, to je naše nacionalno bogastvo, ki prinaša prav vsakemu, ki se s tem malo pozabava, nepregledno množico političnih točk, konje pa potiska v vedno globlje blato.