Mar to pomeni, da je slovensko katolištvo že tako globoko v procesu duhovnega samorazkroja - kar vodi tudi v razkroj cerkvene strukture - da svojega duhovnega položaja ni sposobna več uvideti? Mar slovenska Cerkev ni več sposobna napraviti preobrata oziroma spreobrnenja od ideološkosti k evangeljskosti nauka in od konfesionalizacije k veri? Podoba je, da je slovensko katolištvo danes celo pod ravnijo, kakršno je dosegalo v času pred vojno, ko je povzročilo s svojimi stališči in ravnanjem nepremostljivo diferenciacijo, ki je neizbežno vodila v državljanski spopad. Slovenski katolicizem danes strumno in brez pietete tudi do lastnih žrtev koraka čez grobove preteklosti. Oživljanje svete vojne in razglašanje njenih žrtev za mučenike vere ni le velika samoprevara, je predvsem uvod v družbeno konfrontacijo, ki bo povzročila še večji revolt zoper Cerkev in njeno politiko. S tem slovenska Cerkev svoje skupnosti nikakor ne vodi v smer nove evangelizacije, pač pa v nadaljnje razkristjanjenje.