Marija Vodišek Ambrozija je bila hrana grških bogov na Olimpu, ki jih je naredila nesmrtne. Doslej znani delni podatki o dolgoletnem delovanju Sove dokazujejo, da je slednja poleg rednih finančnih sredstev, ki jih je kot agencija prejemala, imela tudi »črni fond«. Že samo ime »črni fond« pomeni, da so bila sredstva prikrita in je Sova z njimi počela tisto, kar so ukazali. Kdo? Zanje so vedeli le izbrani »posvečeni«, med katerimi seveda ni bila sedanja vlada. Skrbno spuščena zavesa se čedalje bolj odstira in razblinilo se je slepilo o »skromnosti« predsednika države Janeza Drnovška. Njegova skromnost je bila režirana igra in zaradi tega se je »črni fond« Sove lahko uporabljal prikrito za določene namene. Med njimi je bilo tudi alternativno zdravljenje Janeza Drnovška. Zdravilske guruje je bilo treba plačevati. In tu je tista »božanska ambrozija«, s katero so in menda še zdravijo predsednika države. Bi kdo od državljanov nasprotoval odkritemu zdravljenju bolnega predsednika? Menim da nihče. Zakaj je hotel na vsak način biti skrivnosten in skorajda »nadnaraven«? Varal je sebe in varal je državljane, varuhe »črnega fonda« pa je naredil za glavne krivce. Zato morajo danes prostodušno lagati in se vse bolj zapletati. Zato je bila potrebna komisija državnega zbora, v kateri so sami »naši fantje«. In ta komisija se je in se še trudi odvzeti legitimnost vladni komisiji, čeprav je Sova vladna institucija. Odmevi na TVS 1 10. 5. 2007, v katerih so sodelovali pravosodni minister Lovro Šturm, poslanec SDS Jožef Jerovšek, nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar in poslanec LDS Rudolf Moge so vsakomur, ki hoče razumeti, razkrili prikrito zakulisno delovanje Sove. Iztok Podbregar se ničesar ne spomni, kar je za direktorja institucije, kot je Sova, katastrofa, Rudolf Moge pa je razpravo poskušal speljati na orožje, svojo pripovedko z dolgo brado. Izjave in dokazi pravosodnega ministra Lovra Šturma so verodostojni in jim lahko verjamemo. Da »skromnemu« predsedniku države in njegovi svetovalni ekipi ni bilo nikoli dovolj denarja, smo lahko ugotovili že ob reševanju njegovega odposlanca Toma Križnarja iz Sudana. Za vse, ne le za svoje zdravljenje, je vedno iskal alternativne poti, te pa so se vedno ponesrečile. Če bi se predsednik države odrekel uslugam nekaterih svojih svetovalcev, med katerimi je prvi stari aparatčik Ivo Vajgl, ne bi bilo nepotrebnih zapletov med njim in vlado. Predsednikov glavni svetovalec Ivo Vajgl v javnosti ne nastopa kot svetovalec, temveč kot zapriseženi obrekovalec vlade in Janez Drnovšek mu slepo sledi. Logična posledica takega početja pa so nesporazumi med njim in vlado. V zadnjih dveh letih je Janez Drnovšek v funkciji predsednika države in s slabimi svetovalci ustrelil že veliko kozlov. Nedeljski predsednikov »pohod proti lakoti« v središču Ljubljane je bil vnaprej organiziran napad in diskreditacija vladne komisije za nadzor delovanja Sove, ki jo je Drnovšek najmanj petkrat imenoval komisija za obrekovanje. Takšnih izrazov si niti na pol ljudožerski afriški poglavarji ne bi privoščili. Naj predsednik države vsaj dostojanstveno sklene svoj mandat in pusti vlado vladati. 73