zavo pojasni, tega ni mogel. Kaže, da je vključil zahodni protestantski element zgolj kot nasprotni pol orientalski pravoslavnosti, kajti le redki Slovenci so protestanti (na Hrvaškem pa jih skorajda ni). V politični retoriki nacionalistično in antikomunistično orientiranih Slovencev je bilo katolištvo mišljeno kot branik pred komunizmom.8 To vrsto orientalistične retorične strukture lahko najdemo v »zahodnih« analizah, še posebno v medijih. Tik pred slovenskimi volitvami je članek v New York Timesu opisal Slovence kot »delovne rimskokatoliške Slovane, katerih kultura se je izoblikovala v stoletjih pod avstrijsko oblastjo« in katerim je »južna Jugoslavija, s prevladujočo islamsko ali pravoslavno religijo, tuja in grozeča dežela« (New York Times, 6. april 1990, A8). V podobnem stilu, čeprav na primeru drugih držav, je novinar Celestine Bohlen pojasnil »konservativni element Balkana« nasproti naprednejšima Madžarski in Čehoslovaški kot vsaj deloma posledico religije: »Prebivalstvo Čehoslovaške in Madžarske je rimskokatoliške ali protestantske vere, medtem ko Romuni in Bolgari večinoma pripadajo vzhodni pravoslavni veri, ki je bolj konzervativna. Njena vloga skozi zgodovino je uslužnost – in ne rivalstvo državi« (New York Times, 17. junij 1990, E1). Podobno je trdil novinar Washington Posta: »V balkanskih državah je avtoritarna tradicija prevladujoče pravoslavne cerkve pripomogla k izoblikovanju intenzivnega nacionalizma, ni pa imela vloge pri pospeševanju participatorne demokracije« (Washington Post, 9. februar 1990, A22, poudarki dodani). Uredniški komentar, ki je izšel v New York Timesu, je »jugoslovanski rimskokatoliški republiki« označil za »najnaprednejši v državi in politično razsvetljeni, ki pa ju nadleguje in nanju pritiska skupina pravoslavnih republik« (New York Times, 4. april 1989). Povezovanje rimskega katolištva z delavnostjo in gospodarskim razvojem bi utegnilo presenetiti Maxa Webra, v omenjenih člankih pa si s tem niso belili glave. V zvezi s pripisano pretirano povezanostjo pravoslavnih cerkva z državo, se moramo vprašati,