Poanta štirinajst let starega igralniškega zakona je v tem, da je Slovenija uvedla za igralnice monopol, saj zakon dovoljuje na zaokroženem turističnem območju postavitev ene same igralnice (npr. v Novi Gorici, Portorožu, na Bledu itd., pri čemer je igralnica Perla v Novi Gorici poseben primer). Prav monopolni položaj je igralnicam poleg svojevrstnosti posebnih iger na srečo, kjer so »proizvodnji« stroški mnogo nižji kot drugod v gospodarstvu, omogočal ustvarjanje monopolnega ekstra dobička, ki ga je država prek davčnega sistema in zakonske obveznosti vlaganja v razvoj turizma igralnicam odtegnila. Takšen monopolni igralniški sistem je omogočil, da je do danes država dovolila obratovanje desetim igralnicam; gre za Casinó Ljubljana, TGP Pohorje, TP Casinó Bled, tri igralnice Casinója Portorož (v Portorožu, Lipici in Villi Marii), štiri igralnice novogoriškega Hita (igralnica Park v Novi Gorici in igralnice v Kranjski Gori, na Otočcu in v Rogaški Slatini) in zasebno igralnico Perla, ki je v lasti zasebnega podjetja Daimond (lastniki so tudi zaposleni v Hitu), v najemu pa jo ima Hit. Podatki o ustvarjenem izkupičku v prvem polletju letos govorijo o popolni prevladi Hitovih igralnic. Od 8,870 milijarde SIT igralniškega izkupička ga je Hit ustvaril kar 6,5 milijarde SIT (74 %), igralnice Casinója Portorož so prispevale 2 milijardi SIT, preostale tri igralnice pa približno 270 milijonov SIT. Lani se je Hit d. o. o. z 2 milijardama SIT bruto dobička po uspešnosti poslovanja uvrstil v sam vrh med slovenskimi podjetji. Znašel se je na 9. mestu in torej prehitel tudi tako znana podjetja, kot so Lek (1,4 milijarde SIT), Krka (1 milijarda SIT), Mura (500 milijonov SIT). Ob tem ne smemo spregledati drugih podjetij iz Hitove mreže: Hit Holding je z 900 milijoni SIT bruto dobička na 20. mestu, Daimond je ustvaril 156 milijonov SIT dobička, Hit Consulting 124 milijonov SIT in Hittours International 70 milijonov SIT. S celotnim bruto dobičkom, ki znaša več kot 3 milijarde SIT, se je Hitova podjetniška mreža uvrstila med najmočnejše podjetniške centre moči v državi. Obseg poslovanja Hita d. o. o. je zgovoren dokaz za to, kdo je kdo v slovenskem igralništvu in zakaj je afera Hit skoraj dve leti po izbruhu še vedno ena najbolj razvpitih. Vendar ne smemo pozabiti, da je v igralništvu pogoj za ekstra profite monopolna dejavnost, v Leku, Krki in Muri pa morajo do dobička priti po veliko težji poti, kot je npr. metanje žetonov v igralniške avtomate ali vrtenje kroglice na ruleti.