Naposled pridemo do legalizacije prostitucije. In logičnega vprašanja, ali so njeni zagovorniki sploh pomislili, kaj taka odločitev potegne za seboj, predvsem kako zajeten kos proračunske pogače bi morali odrezati zanjo, preden bi začeli usklajevati delovno in zdravstveno zakonodajo. Kakopak bi morali začeti na začetku, zapisati predpogoje za delovno silo v naših bordelih in precizirati, koliko seksualnih delavk na začasnem delu v Sloveniji bi zadovoljilo naše potrebe. V Avstriji se ve, koliko artistk lahko uvozijo njihovi klubi. Ko so kapacitete zapolnjene, zapornice spustijo. »Policija se ne zavzema za legalizacijo prostitucije, policija se zavzema za dekriminalizacijo prostitucije,« poudarja Katjuša Kodele Kos. »Vse ostalo naj ostane tako, kot je, in se po potrebi celo zaostri. Povedano drugače, če ti država dovoli, da se prostituiraš, se ti ni treba prostituirati pod zvodnikom, ki te bo mlatil, ampak se lahko prostituiraš sama. To ti država zagotavlja in ti nudi pogoje za tvojo izbiro. Če se zgodi, da te nekdo premlati, prideš in to prijaviš kot kaznivo dejanje. Ženske, ki se ukvarjajo s prostitucijo, si tega zdaj ne upajo prijavljati. Ker bi slej ko prej morale priznati, da se ukvarjajo s prostitucijo. Ergo, ovadile bi same sebe. Prostitutka zato nima enakih možnosti kot nekdo, ki ga okradejo. Ne more oziroma ne sme povedati, zakaj jo je nekdo zbil.«