Med arhitekti projektanti gre za velike razlike v tem, kako v svojih načrtih vrednotijo staro in novo, regionalno in internacionalno ter koliko izvirnosti uveljavijo v kombiniranju teh prvin. Tu ne gre le za ekstremne posege, npr. arhitekta Mihevca z njegovo visoko stolpnico v starem mestnem jedru Kopra, temveč za razlike med rešitvami iz (naj)novejšega časa (Volksbank, Barka, Porton idr.). Doslej še ni bilo doseženo poenotenje v strokovnem ocenjevanju teh vprašanj. Kulturna dediščina se včasih obravnava premalo diferencirano. Še zlasti takrat, ko gre za način življenja v nekem grajenem okolju, postaja marsikaj iz preteklosti očitno brezpredmetno ali glede na današnje vrednote nesprejemljivo. Današnje gledanje na neenakost med ljudmi (npr. nekdanje prostorsko izločevanje služinčadi), vrednotenje človekovega dostojanstva in njegove individualnosti ter upoštevanje njegove zasebne sfere (osebnega prostora) je v neskladju s posameznimi razsežnostmi dediščine grajenega okolja v slovenski Istri. Glede na to bi morali posvečati večjo pozornost vprašanjem, kdo (naj) prevzema in kako naj se porazdeli dodatno breme ohranjanja starega, kadar to ni v interesu lastnika oz. uporabnika ali je celo v nasprotju z njegovim interesom. Prebivalci v naši anketi (1998) izražajo visoko podporo ohranjanju tradicije kraško-primorske arhitekture (81 % jih podpira ali zelo podpira). Stališče »držati se tradicije kraško-primorske arhitekture, ne glede na ceno« prebivalci koprske občine (vsaj kot vprašani v anketi) dosti bolj podpirajo kakor stališče »dopuščati graditeljem svobodno uveljavitev posebnih potreb in okusov«. Seveda pa ostane še vedno nerešeno vprašanje znanja in domiselnosti, kako presegati njuno medsebojno izključevanje. V zvezi s prenovo koprskega starega mestnega jedra smo v anketi zastavili vprašanje: »Ali se strinjate (s stališčem): stanovalci starega mestnega jedra imajo pravico, da si zunanjost svoje hiše uredijo po svojih potrebah, tudi če to ni v skladu s tradicionalnim istrskim izgledom.« Takšno stališče podpira le 20,7 % anketirancev, zavrača pa 73 % (ne vem 6,3 %).