IME SANTOMAS je bilo zapisano v knjigi Topographie de toutes les vignobles, ki jo je v Parizu leta 1832 napisal A. Jullien. Uporabljalo se je v času plemenitih družin, ki so živele v teh krajih in je omejeno tudi v zgodovini AvstroOgrske monarhije iz leta 1891. "To ime mi je bilo všeč, ker je tukaj že bilo," pravi Ludvik Nazarij Glavina, četrta generacija družine, ki se je zapisala kmetovanju. Ko se je v začetku devetdesetih vrnil na rojstno zemljo, se je lotil ljubezni, ki mu je bila zapisana v genih. "Vinarstva sem se lotil z namenom, da bi skušal pridelati vina z dolgo življenjsko dobo, se pravi visoko kvalitetna vina. To je moj motiv." Prepričan je, da je slovenski Mediteran najbolj primerna lega za pridelavo visoko kvalitetnih rdečih sort vina. Hribovita pokrajina z nadmorsko višino do 350 metrov v neposredni bližini morja, kjer se ob potokih stikajo strma severna pobočja, poraščena z grozdjem, in položna južna pobočja z vinsko trto in oljko ter naravni klimatski pogoji, najsevernejši del Mediterana v Evropi, kjer uspeva oljka, z ritmom padavin in sončnih dni idealno omogoča dozorevanje grozdja. V svojih vinogradih prideluje malvazijo, cabernet sauvignon in pa merlot, a najpomembnejši je refošk. "Moj vinski svetovalec, francoski enolog, si upa trditi, da ima refošk v naših krajih boljši potencial kot cabernet ali pa merlot. Delam z željo, da se refošk uveljavi kot pomembno vino iz te regije, ki se lahko postavi ob bok drugim bolj znanim vinom," z zanosom pove Ludvik Nazarij Glavina. "Moj koncept je bil pridelovati vino, ki ni lokalnega okusa za lokalnega potrošnika, ampak lokalni okus kraja, ki ga zmorejo zemlja in sorta ter klima dvigniti na tako kakovosten nivo, da je primeren za na vsako mizo z daljšo in bolj izpiljeno vinsko kulturo. Da ne bodo rekli, da je refošk kisel. Že prva polnitev je šla na to pot." In te želje, pa tudi hrepenenje in stremenje se je uresničilo. Santomasov refošk je moč dobiti pri znamenitem z michelinovimi zvezdicami ovenčanem chefu Alainu Ducassu v New Yorku. "Prišli smo na vinske karte, s katerimi se lahko postavljamo. To je zame, za mojo družino in vina Santomas določen uspeh." Prva etiketa je bila za vinski letnik 1997. "Danes so na trgu letnik 2000, prihaja letnik 2001, ob tem pa še tekoči letniki svežih vin. A moj svetovalec mi pravi, naj ne govorim o svežih vinih, saj gre za velika vina, ki pa niso šolana." Uspeh, ki je zakrivil tudi novo, prostornejšo vinsko klet, ki je v času našega obiska pričenjala sprejemati grozdni sok. "Postopoma sem doinvestiral v nove vinograde in kletarsko tehnologijo, v kateri se posebej posvečam kvaliteti grozdja in nato zorenju vina v lesenih barrique sodih. Tako lahko ohranjam tradicijo, zlasti pri pridelavi rdečih vin, ki niso filtrirana." Ljubitelji dobre kapljice pa ne bodo mogli mimo grande couvee letnika 2000. Bogato in kompleksno vino temno rubinaste barve je 26 mesecev odležalo v novih francoskih hrastovih sodih, ob klasičnih buteljkah pa so napolnili še 144 velikih štiriinpollitrskih steklenic. In na koncu je tu še grappa, na klasičen način pridelan tropinovec iz grozdnih jagod refoš ka, ali pa žganje barrique, ki so ga dve leti donegovali v hrastovih sodih. Trenutno je štirideset odstotkov pridelanega vina že na poti po svetu. Odstotek se veča, kar je znak, da se začrtana pot Ludvika Nazarija Glavine uresničuje.