Da pri nas ni nič drugače, dokazuje tudi razstava v Galeriji Škuc, ki je tako zaradi uporabe izključno novih medijev kot značilne ikonografije dovolj tipična za naš čas. Projekt, ki ob razstavi vključuje še druge spremljajoče dogodke, je brez dvoma pomembna pridobitev, saj skuša fenomen pornografije javno izpostaviti, kompleksno obravnavati in ga umestiti v zavest sodobne družbe. Ne dvomim, da se bodo do konca oktobra številni hodili zabavat ali zgražat v prostore Škuca, marsikdo pa bo, tako kot jaz, ostal bolj ali manj ravnodušen. Morda smo pričakovali preveč in je taka ponudba optimalni odraz sodobnosti in njenega pojmovanja najbolj grobe podobe erosa. A kljub temu mislim, da bi si v svetu, ki je človekovo intimo profaniziral in zbanaliziral do skrajnosti, lahko privoščili vsaj kanček duhovitosti in, zakaj ne, humornosti, če že domiselnosti ne premoremo kaj dosti. V tem smislu zato še najbolj izstopa "Lewinsky blue" avtorice Marije Mojce Pungerčar, ki v dosledni likovno domišljeni postavitvi obravnava pornografijo - tokrat skozi aktualni seksualni škandal predsednika Amerike - kot jo je razumevala tradicionalna, lahko rečemo tudi umetnost.