Zdi se, da sta si telefona na las podobna in da do večjih sprememb pač ni prišlo, a to je nedvomno le ena plat medalje. Začenši pri zunanjih merah dlančnika oziroma telefona, imamo po novem opravka z izmero 102 x 53,6 x 14,5 mm, kar pa ne spremeni dejstva, da je naprava v rokah še vedno nadvse všečna. Takisto s 96 grami praviloma ne bi smela biti v napoto v nikogaršnjem žepu ne v torbi. Ohišje je prevlečeno s tanko plastjo gumi podobnega materiala, na katerem se ne poznajo prstni odtisi, težje tudi manjše praske, kar v uredništvu Mobineta vsekakor stoje pozdravljamo. Na zadnji plati takoj opazimo prvi večjo nadgradnjo – kamero z ločljivostjo dobrih treh milijonov slikovnih točk. Ob leči kamere na žalost ni ne duha ne sluha o kakršni koli vsaj improvizirani bliskavici, so pa zato slike relativno dobre – velja predvsem za zajete posnetke statičnih objektov in ob dobrih svetlobnih pogojih. Tistim, ki ste se nadejali avtomatskega ostrenja, bodo to zaenkrat ostale zgolj in le mokre sanje, saj očitno strokovnjaki podjetja HTC o tem ne razmišljajo. Na prednji strani si poleg velikega zaslona, občutljivega na dotik, pohvale zasluži še večsmerna navigacijska tipka, ki je dobro odzivna in dovolj natančna tudi za tiste z nekoliko večjimi palci. Že omenjeni zaslon ločljivosti 240 x 320 slikovnih točk je z diagonalo slabe tri palce nespremenjen, ker se očitno držijo pregovornega reka, da se zmagovalnega konja ne menja. Še vedno je povsem dovolj velik za delo s slikovnim gradivom ali dokumenti, ustvarjenimi v paketu Microsoft Office, le malo dela pa je potrebnega, da si telefon spremenite v osebni prenosni predvajalnik videovsebin, ki vas bodo potencialno zabavale na daljših potovanjih. Za te datoteke je v notranjosti telefona, katerega delovanje poganja procesor z največjo delovno frekvenco 528 MHz, rezerviranih dobrih 100 MB, kar dandanes sploh ni veliko. Upoštevajoč, da prodajnemu paketu priložene pomnilniške kartice microSD, ki jo po želji lahko zadegamo v režo, skrito pod zadnjim pokrovčkom baterije, preprosto ni, je to vsekakor za zahtevne uporabnike, katerim je konec koncev telefon tudi namenjen, premalo. Da ne boste v prihodnje več tavali po manj znanih terenih, pa najsi bo to v avtu ali pa peš, touch 3G premore tudi vgrajen GPS-sprejemnik, ki pa za svoje delovanje še vedno potrebuje povezavo s strežniki, lociranimi nam neznano kje. Dotlej vse v najlepšem redu, a vedite, da boste razočarani prvič, ko si boste navigacije tudi poželeli. Na telefonu namreč ni naložene nobene programske opreme, ki bi strojno opremo tudi ustrezno podprla in vam dejansko pokazala ali celo povedala, kje ste in kam kreniti.