cev – kot je teden dni po sprejemu te odločitve na naslovnici razkril časopis The New York Times.8 Kot se pogosto dogaja, teh deset članov ni bilo izključenih iz glasovanja. Pokazalo se je, da so volili devet proti ena v prid zdraviloma Vioxx in Bextra. Brez njihovih glasov bi svetovalna skupina priporočila, naj ta dva zaviralca COX-2 odstranijo s tržišča. (Še vedno pa bi bilo dovolj glasov za ohranitev Celebrexa na trgu.) To ne dokazuje, da je bilo teh devet svetovalcev pristranskih, vsekakor pa zastavlja tovrstno vprašanje, še zlasti ob dejstvu, da je večina članov te skupine, ki niso imeli znanih zvez s proizvajalci, zdravili Vioxx in Bextra zavrnila. Prav zato svetovalni odbori FDA ne bi smeli vključevati ljudi z nezdružljivimi interesi ne glede na to, kako zelo strokovni so. S kliničnim poskusom, zaradi katerega je podjetje Merck umaknilo Vioxx, so hoteli ugotoviti, ali bi to zdravilo lahko preprečilo ponovno pojavljanje kolorektalnih polipov; odkritje, da to zdravilo povečuje tveganje srčnih infarktov in kapi, je bilo povsem naključno. Podjetje je svoje presenečenje priznalo. Glavni direktor Raymond Gilmartin, ki je trdil, da je njegova žena jemala Vioxx do trenutka, ko so ga umaknili, je dejal, da so bili ti rezultati »nepričakovani«.9 Vendar je bila to le težko strela z jasnega. Znaki težav so se kazali že več let.10 Leta 2000 je bil v reviji The New England Journal of Medicine objavljen poskus, ki ga je financiralo to podjetje in v katerem so pri bolnikih z revmatoidnim artritisom primerjali Vioxx z zdravilom naproksen v prosti prodaji.11 Imenovali so ga raziskava