Med študijem sem delala v modni trgovini. Takšni, kjer je že na prvi pogled jasno, da notri ni stvari, ki bi jo lahko kupili kar tako, ne da bi se prej vsaj pogovorili z možem ali preračunali, kako naslednji mesec zategniti pas. Razkošje, kjer ni vrste za garderobo in ni enakega modela v šestih različnih barvah. Vsak kos je treba v mislih uskladiti s kosi v domači omari, pretehtati, ali je dovolj diskreten, uporaben, privlačen, da ga bomo lahko nosili v veliko različnih kombinacijah. Nekakšen slow shoping, kot slow food.