Res je, obdobja so bila različna. Predvsem v prvih letih je bilo težko, takrat je politika držala mogočno roko nad vsem, kar se je dogajalo v gledališču, zato ni bilo mogoče kaj dosti eksperimentirati, držati se je bilo treba konvencionalnih načinov uprizarjanja. Sčasoma pa so se začele rojevati skupine, kot sta bila Eksperimentalno gledališče in Oder 57, in srečo sem imel, da sem lahko sodeloval pri nekaterih predstavah slednjega ta izkušnja je bila odločilna za mojo poznejšo pot. Postopoma so se prebudila tudi institucionalna gledališča, ki so postala manj konzervativna, bolj naklonjena modernemu izrazu. Še posebej pa me je razveselilo, ko je tudi slovenska dramatika postala zanimiva, provokativna, celo poetična.