3.3.4 Razumevanje različnih perspektiv O drugi vrsti razumevanja govorimo takrat, kadar lahko uvidimo različne poglede na pojav. Skušamo odgovoriti na vprašanja, kot so: S katerega zornega kota je avtor predstavil pojav? Kako ga je opisal? Kaj opisuje neposredno, kaj je izraženo med vrsticami, kaj je opustil? Zakaj? Ali je njegov pogled utemeljen? Ali opozori na probleme svojega pogleda? Itd. Razumevanje različnih perspektiv vključuje kritično vrednotenje. Da bi učenci zmogli razviti to vrsto razumevanja, jim je treba predstaviti nasprotne razlage pojavov – na primer v obliki pogovora »za–proti« – in jim dati možnost, da jih analizirajo. Pri tej vrsti razumevanja gre pogosto za dva velika problema. Prvi je ta, da mnenje ali stališče glede nekega pogleda enačimo z razumevanjem le-tega. Tako na primer strinjanje z razvojno teorijo ni isto kot njeno razumevanje. Veliko ljudi se strinja z razvojno teorijo, svojega mnenja pa ne zmorejo utemeljiti. Preprosto strinjajo se z njo. Tako so se učili v šoli in imajo vtis, da je splošno sprejeta; in podobno, ne znajo pa je utemeljiti, niti ne poznajo njenih odprtih vprašanj. Razvojna teorija je samo teorija, ki je na podlagi tega, kar vemo, zelo verjetna. Razumevanje kreacionistične teorije, ki jo njeni predstavniki zagovarjajo s tem, da izpostavljajo problematične točke razvojne teorije, še ne pomeni, da se strinjamo z njihovo razlago sveta. Lahko pa razumemo njihove premise in logiko utemeljevanja. Znati razlikovati med mnenjem in utemeljenim mnenjem ter poznavanjem različnih perspektiv je nujen, vendar ne zadosten pogoj za dogovarjanje in doseganje konsenza.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
3.3.4 3.3.4 glavni števnik; arabski zapis
Razumevanje razumevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
različnih različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
perspektiv perspektiva samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
O o predlog; mestnik
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, mestnik
vrsti vrsta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
razumevanja razumevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
govorimo govoriti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
kadar kadar podredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
uvidimo uvideti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
različne različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
poglede pogled samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
na na predlog; tožilnik
pojav pojav samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Skušamo skušati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
odgovoriti odgovoriti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
na na predlog; tožilnik
vprašanja vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
kot kot podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
S z predlog; rodilnik
katerega kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
zornega zoren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
kota kot samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
avtor avtor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
predstavil predstaviti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
pojav pojav samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
opisal opisati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
opisuje opisovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
neposredno neposredno splošni prislov; nedoločena stopnja
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
izraženo izražen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
med med predlog; orodnik
vrsticami vrstica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
opustil opustiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
Ali ali priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
njegov njegov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, ednina, moški spol svojine
pogled pogled samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
utemeljen utemeljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Ali ali priredni veznik
opozori opozoriti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
probleme problem samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
svojega svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
pogleda pogled samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Itd. itd. okrajšava
Razumevanje razumevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
različnih različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
perspektiv perspektiva samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
vključuje vključevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kritično kritičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
vrednotenje vrednotenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
učenci učenec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
zmogli zmoči glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
razviti razviti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
to ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
vrsto vrsta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
razumevanja razumevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
predstaviti predstaviti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
nasprotne nasproten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
razlage razlaga samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
pojavov pojav samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
v v predlog; mestnik
obliki oblika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pogovora pogovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
za za predlog; tožilnik
proti proti predlog; dajalnik
in in priredni veznik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
dati dati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
možnost možnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
analizirajo analizirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
Pri pri predlog; mestnik
tej ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
vrsti vrsta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
razumevanja razumevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
za za predlog; tožilnik
dva dva glavni števnik; besedni zapis, moški spol, dvojina, tožilnik
velika velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, dvojina, tožilnik
problema problem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Prvi prvi vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
mnenje mnenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
stališče stališče samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
glede glede predlog; rodilnik
nekega nek nedoločni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
pogleda pogled samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
enačimo enačiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
z z predlog; orodnik
razumevanjem razumevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
le le členek
tega ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
strinjanje strinjanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
z z predlog; orodnik
razvojno razvojen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
teorijo teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
isto isti nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
kot kot podredni veznik
njeno njen svojilni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, tožilnik, ednina, ženski spol svojine
razumevanje razumevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
ljudi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
strinja strinjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
z z predlog; orodnik
razvojno razvojen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
teorijo teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
svojega svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
mnenja mnenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
pa pa priredni veznik
ne ne členek
zmorejo zmoči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
utemeljiti utemeljiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Preprosto preprosto splošni prislov; nedoločena stopnja
strinjajo strinjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
z z predlog; orodnik
njo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, orodnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
učili učiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; mestnik
šoli šola samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
vtis vtis samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
splošno splošno splošni prislov; nedoločena stopnja
sprejeta sprejet deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
podobno podobno splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
znajo znati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
utemeljiti utemeljiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
niti niti členek
ne ne členek
poznajo poznati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
njenih njen svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik, ednina, ženski spol svojine
odprtih odprt deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, rodilnik
vprašanj vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
Razvojna razvojen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
teorija teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
samo samo členek
teorija teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
na na predlog; mestnik
podlagi podlaga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
vemo vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
verjetna verjeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Razumevanje razumevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
kreacionistične kreacionističen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
teorije teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
njeni njen svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, imenovalnik, ednina, ženski spol svojine
predstavniki predstavnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
zagovarjajo zagovarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
s z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
da da podredni veznik
izpostavljajo izpostavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
problematične problematičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
točke točka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
razvojne razvojen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
teorije teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
še še členek
ne ne členek
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
strinjamo strinjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
z z predlog; orodnik
njihovo njihov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, množina svojine
razlago razlaga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
sveta svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
razumemo razumeti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
njihove njihov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, množina svojine
premise premisa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
logiko logika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
utemeljevanja utemeljevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Znati znati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
razlikovati razlikovati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
med med predlog; orodnik
mnenjem mnenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
utemeljenim utemeljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, orodnik
mnenjem mnenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
ter ter priredni veznik
poznavanjem poznavanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
različnih različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
perspektiv perspektiva samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nujen nujen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
vendar vendar priredni veznik
ne ne členek
zadosten zadosten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
pogoj pogoj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
dogovarjanje dogovarjanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
doseganje doseganje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
konsenza konsenz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Moč učnega pogovora : poti do znanja z razumevanjem
avtor: Barica Marentič-Požarnik, Leopoldina Plut-Pregelj