»Slovenska heksagonala« (Vojko Volk), »sredinska iniciativa« (dr. Jože Pučnik), skratka, šesterica strank iz parlamentarne sredine, ki naj bi ob pomoči poslanskega kluba neodvisnih odstavila sedanjega premiera in postavila prenovljeno vladno ekipo, ima za seboj tri kroge pogovorov. Vsaj na prvi pogled bistven korak naprej, storjen na zadnjem, četrtkovem sestanku, je, da si druščina poslej ne bo več prizadevala za dosego konsenza o volilni zakonodaji znotraj sebe, ampak se je odločila, da to vprašanje prepusti že znani »Plutovi« volilni koordinaciji. Zakaj to izgleda kot napredek? Že volilna zakonodaja - če odmislimo druge zadržke glede oblikovanja nove vlade, ki so navzoči vsaj pri nekaterih strankah - bi lahko preprečila dogovor strank. Obstoječi predlog volilne zakonodaje, ki ga je pripravila strokovna komisija, namreč ne omogoča dvotretjinskega soglasja o nobeni od obeh predlaganih različic korekcije proporcionalnega sistema. Dokaz: če bi bil konsenz mogoč, bi bil dosežen na seji ustavne komisije pred tednom dni. Treba bo torej oblikovati tretjo ali morda celo več naslednjih različic korigiranega proporcionalnega sistema, vse to pa terja nova dogovarjanja, zlasti pa jemlje dragocen čas. Slednjega ni na pretek. Po splošnem mnenju postaja z vsakim dnem, ki gre v izgubo, oblikovanje nove vlade bolj in bolj nesmiselno podjetje. Vendar problem soglasja glede volilne zakonodaje s četrtkovim sklepom šesterice ni odpravljen, kot se na videz zdi, pač pa le preložen. Zakaj dvotretjinsko soglasje, ki ga poslej ne bo več iskala četverica sama, ampak volilna koordinacija, še vedno ostaja pogoj, ki mora biti izpolnjen pred formalno vložitvijo predloga za glasovanje o konstruktivni nezaupnici sedanji vladi. Ker pa je za izglasovanje volilne zakonodaje potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev parlamenta, se pravi 161 glasov, se - tudi če bi predvidevali nenavadno množično udeležbo poslancev na zasedanju - zdi malo verjetno, da bi lahko bil izglasovan predlog, ki ne bi bil usklajen znotraj šesterice in bi bil poleg tega deležen, denimo, še podpore prenoviteljev. Povedano drugače: s katerim se ne bi strinjala vsaj ena od velikih strank »desnega bloka«. Veliki stranki sta dve: Slovenski krščanski demokrati ter Ljudska stranka.