Toda tezo, da je nekaj prenaporno, je praviloma možno dokazati samo z ustreznimi primerjavami: o prenapornosti slovenskega šolskega sistema bi torej lahko govorili le, če bi nanjo opozarjale mednarodne raziskave. Teh sicer ni veliko tiste, ki so, pa nikakor niso pokazale, da bi bili naši otroci z učenjem in prisotnostjo pri pouku obremenjeni bolj kot njihovi vrstniki drugje po Evropi. Zato lahko domnevamo, da so bili očitki o preobremenjenosti najpogosteje izrečeni na podlagi lastnih občutkov, kar pomeni, da so po svoji naravi bližje predsodkom kot pa objektivno ugotovljenim dejstvom. Predsodki pa so seveda slaba osnova za dosego konsenza o tem, kje je tista meja, ki trdo delo loči od preobremenjenosti, še težje pa je v takem vzdušju zavrniti tiste, ki govorijo o preobremenjenosti zato, ker morda nimajo delovnih navad ali ker otroke čez vse meje obremenjujemo s dejavnostmi zunaj šole.