Dr. Andrej Bajuk je položil roko na prsi in spregovoril občinstvu: "Prisegam, da bom spoštoval ustavni red…" Bolj od vsebine prisege bi bilo zanimivo slišati, s kakšnim pulzom je v tistih trenutkih razbijalo srce novega predsednika vlade. 56-letnemu dr. Bajuku se je namreč življenje v zadnjih mesecih dramatično spremenilo. Če je začetek leta 2000 dočakal kot šef urada Interameriške razvojne banke v Parizu, je bil v zadnjih dneh februarja izbran za predsednika strokovnega sveta koalicije Slovenija. Marca je začel strokovni svet obratovati. 15. aprila je Bajuk postal podpredsednik združene SLS + SKD stranke, še istega dne pa je postal kandidat za mandatarja slovenske vlade. Tistega dne, opoldne je bilo, se je zdelo, da bi skoraj padel s stola, ko je Marjan Podobnik, tedaj še predsednik združujoče se SLS, dejal, da bi bil dr. Bajuk objektivno vzeto najboljši kandidat za predsednika vlade. Vendar razmere menda še niso dovolj ugodne, je menil Podobnik, in iz rokava potegnil ime drugega mandatarskega kandidata. 15. aprila zvečer se je izkazalo, da bi o Bajukovi kandidaturi lahko dosegli konsenz obeh pomladnih strank. Le nekaj minut pred polnočjo je bila njegova kandidatura tudi uradno vložena. Prvi krog je bil manjši flop. Dr. Bajuk je zbral 44 glasov, potreboval pa bi jih 46. V drugem krogu je bil še za glas krajši. Zbral je 43 točk. Kljub dejstvu, da v tretjem krogu za izvolitev mandatarja zadostuje relativna večina, se je ob razglasitvi rezultatov drugega kroga zdelo, da Bajukove možnosti niso velike. Ob drugem krogu, 26. aprila, je namreč na pomladni strani izpuhtel pomemben glas podpore, saj bi dr. Bajuka za izvolitev potreboval še tri glasove. Takoj po drugem krogu je LDS pomladnike presenetila z zahtevo, da bi nemudoma odločali o tem, ali naj parlament sploh glasuje o tretjem krogu. Zdelo se je, da je časa za sprejetje odločitve ravno dovolj. Zdelo se je tudi, da ima levi pol v dvorani zadostno večino, da prepreči glasovanje v tretjem krogu. Debata pa je zašla na čudna pota. Namesto o tretjem krogu je poslansko občestvo diskutiralo o tem, ali bi kazalo poslancema narodnih skupnosti zmanjšati pravice. Nakar je predsedujoči, Janez Podobnik, predlagal prekinitev. Poslance je v resnici čakala proslava ob dnevu upora, morali bi pod tuš, natakniti bi si morali nove zlikane srajce in sveže nogavice. Vendar bi lahko debato o tem, ali naj se tretji krog sploh odvrti, pospešili. In že 26. aprila končali ugibanja o tem, ali tretji krog sploh bo. Na glasovanju pa je Združena lista podprla predlog predsedujočega, da bi razpravo prekinili. In poslanci so šli pod tuš. Ter na proslavo. Sledil je praznik, pomladniki pa so dobili še 40 ur časa, da postrojijo vrste. 28. aprila je razprava trajala le nekaj minut. 46 poslanskih glasov je podprlo idejo, da bi opravili še tretji krog glasovanja. Če bi glasovali že 26. aprila, bi bil rezultat najverjetneje drugačen in tretjega kroga sploh ne bi bilo.