Ne le zunaj, tudi znotraj razpravne dvorane zna biti zanimivo. Na levi strani (gledano iz smeri dvorane proti mizi predsedujočega župana) sedi opozicija, na sredini pretežno koalicija, desno vsi ostali. Če pravimo levo, sredina in desno, ne mislimo nujno tudi na politično profiliranost loškega občinskega sveta, kajti ti pojmi so v tem mandatu nekoliko pomešani. Koalicija ni več povsem desna in opozicija ne več leva, kajti župan in svetniki njegove SLS ter dolgoletne zaveznice NSi so po volitvah sklenili pakt z levima LDS in SD in še enim sopotnikom, sedaj pa z večino glasov pretežno krojijo občinsko politiko. Svetniki SDS skupaj z listo NIT in še dvema manjšima pogodbenima partnericama iz obdobja pred volitvami so trenutni vladajoči ekipi neugodna opozicija. S svojimi predlogi pa le redko uspejo, zaradi česar so se že dvakrat zatekli k obstrukciji, dejanju, kakršnega poznamo iz slovenskega parlamenta. Protestno so zapustili razpravno dvorano. Podpredsednik stranke SDS, znan po svojem slikovitem izražanju, je medijem poslal sporočilo o »koalicijskem valjarju, ki je onemogočil pregleden nadzor nad delom občine«. Koalicijski valjar je prvič mlel, ko so svetniki odločali o sestavi nadzornega odbora občine. Ducat glasov opozicije ni zadoščalo proti štirim več iz koalicije. Drugič je valjar zapeljal čez večino predlaganih dopolnil opozicije pri sprejemanju občinskega proračuna in svetniki opozicije so v znamenje neodobravanja spet za kratek čas odšli iz dvorane. Ob tem se opazovalcu nehote prikrade primerjava z dogajanjem v slovenskem parlamentu, kjer tudi neredko pustoši koalicijski valjar, s to razliko, da tam stranka SDS ni v opoziciji.