Kaj pravzaprav je Parkinsonova bolezen? Gre za napredujočo degenerativno bolezen osrednjega živčevja v možganih, ki prizadene živčne celice, povezane z gibalnim sistemom. Značilna je okorelost mišic, tresavica, upočasnjeni gibi, posebej hudi bolniki postanejo nesposobni za gibanje. Te težave nastanejo zaradi motenj v dopaminskem sistemu. Poškodovani dopaminergični nevroni ne morejo več sproščati dovolj dopamina v možgane, kar vpliva na naš gibalni sistem. Zakaj nastanejo poškodbe dopaminergičnih nevronov, znanosti še ni uspelo odkriti. Med znaki so tudi motnje govora. Glavna težava pa je, da gre za degenerativno bolezen, ki z leti napreduje. Za zdaj medicina zdravi samo znake, bolezni sami pa še vedno ni kos. James Parkinson, ki je leta 1817 prvi opisal bolezen (imenoval jo je shaking palsy, kar bi lahko prevedli kot tresava ohromelost), je tudi postavil glavni cilj medicinski znanosti, ko je rekel, da bo treba najprej odkriti, kdo je ogrožen, da bo zbolel za to boleznijo, potem pa jo v pravem času s pravimi zdravili preprečiti. Pravzaprav je videti preprosto, pravi prof. Paolo Barone, nevrolog iz Neaplja, vendar znanosti še do danes ni uspelo doseči tega cilja. Še vedno ni odkrila tako imenovanega markerja, označevalca, ki bi napovedal, da bo nekdo zbolel za Parkinsonovo boleznijo. Ko zdravniki ugotovijo diagnozo, je namreč polovica škode običajno že narejene.