Osrednjo prireditev so pričeli z odprtjem lepo pripravljene in domiselne kulinarične razstave. Poleg čebule in jedi iz nje, smo lahko videli tudi veliko dobrot in domiselne aranžmaje. V priložnostnem kulturnem programu, ki ga je povezovala Slavica Bratuša, so zapeli moški oktet in ljudske pevke ter osnovnošolka Eva Valič. V osrednjem delu prireditve so letos prikazali, kako poteka pridelovanje in vzgoja čebule ali kot mu rečejo domačini, lüka. Vzgoja te poljščine, s katero so nekoč bile posajene dornavske njive, traja tri leta in ji je potrebno posvetiti veliko pozornosti. Čebulček iz katerega šele naslednje leto zraste čebula, je potrebno varovati pred plevelom in ga skrbno pleti. Tudi v naslednjem letu potrebuje čebula skrbno okopavanje in druga opravila. Dornavčanom je denar, ki so ga prislužili s prodajo čebule, velikokrat pomenil edini vir zaslužka, zato so mu posvečali tolikšno pozornost. Tudi v nedeljo so prikazali, kako so si trdo delo polepšali z raznimi šaljivimi dogodki. Obiskovalci so v nedeljo lahko videli tudi to, kako je potekalo šaljivo in hkrati resno trženje čebule - lüka, na način, ki ga poznajo samo starejši člani in članice lukarskega društva. Mlajši so se ob tem seveda prijetno zabavali. Izkazalo se je, da so prav zaradi trženja Dornavčani tako komunikativni ljudje. Marija Velikonja, predsednica turistično - etnografskega društva, je med drugim z zadovoljstvom ugotavljala, da je pomembno predvsem to, da vedno več ljudi čuti pripadnost društvu, kar se je vnovič izkazalo pri pripravi nedeljske prireditve. Mogoče bodo tako tej žlahtni poljščini vrnili nekdanji sloves saj so mladi lukarji z nedeljskim nastopom dokazali, da bodo ohranjali običaje svojih dedkov in babic. Igralec Lojze Matjašič je povedal veliko zanimivega in zabavnega o izvoru čebule. Razvijal je tudi različne teorije zakaj je postala tako priljubljena na dornavskem polju. Kako čebulo cenijo v Dornavi pa govori rek, "če nega lüka pri hiši, nega kaj na mizo djati."