Bili smo štirje otroci na majhni kmetiji v kozjanski revščini. Oče je napravljal drva za graščinske, mama je doma gospodinjila in opravljala vsa druga kmečka dela, in ko mi je bilo štirinajst let, sem se na pobudo strica Franceta odločil za trapista v Rajhenburgu, kjer je bil imeniten samostan teh redovnikov. Zame pa nekaj povsem novega, čeprav sem se na začetku želel izučiti le za poklic, s katerim bi se lahko preživljal. Božji klic v meni je bil močnejši in za vse življenje sem se zapisal samostanskemu življenju."