Kazalo je, da se podajamo na zelo udoben in užitkapoln izlet: do sežanske Polveriere, bivše smodnišnice, koncertovanju prijazne gruče koč v kotanji sredi gozda, kjer med drugim radi piknikujejo tudi okoliški policisti in kjer se je, poleg obveznega terana, včasih dalo namočiti jezik tudi v kak bambijev golaž. Čeprav je konjeništvo Rodea te zvezdnate noči navdušila tudi za koncert zahtevana vstopnina (500 SIT), je kaj kmalu sledil hladen tuš v režiji prvonastopajočega tria Shyam, »postrockovske« supergrupe, sestavljene iz eminentnih posavskih rokerjev (glej pod: Polska Malca, IN4S, Spiritual Pyrotehnics), ki je brenkala tak svetobolne in grandžersko blede, da so se manj zadržani okoličani drli pevcu, da ga ni sram in naj zapusti oder. No. Morda pa bi tovrstna šjamastika, z malo pospeška in z bolj dodelanimi frizurami, lepše sedla v slovenski, bojda rokerski mainstream oziroma estrado? Naj posebej ne omenjam, da smo med čakanjem na premor zgrizli marsikateri noht in kopito, kar nas ni pripravilo na med premori rokenrol koncertov pač nezaslišano elektronsko muziko, ki je služila za podlago četici še neizkušenih žonglerjev in bruhalcev ognja. Našega Maota bi sigurno kap. Tudi sami nismo bili daleč od koronarnega zastoja, ko smo že po prvih taktih ameriškega ansambla Make Up ugotovili, da šibak zvok predskupine ni bil naključen in da ima šest zvočnikov sežanskega kluba študentov tak zvok, kakršen izgled plehek in droban. Gospelovski Make Up je sicer domišljena, duhovita in, kot se šika, teatralna retro perverzija, ki jo je poslušati skupaj z garažnim rokenrolom in upoštevati njene levičarske nazore. Predvsem pa je elektrificirana skupina, ki jo je pomanjkanje elektrike in decibelov oropalo za bistvo in onim, ki jih niso slišali z domačega gramofona ali kje drugje, zastavilo nedojemljivo uganko, zakaj se je v Polveriero nateplo več od petsto ljudi in zakaj polni italijanske dvorane. Neverjetno, zvenelo je kot s poletne terase. Kakšna napaka!