Neverjetno, ampak ljubljanski Erotici je, po kar preveč čestih odpovedih, vendarle uspelo prirediti koncert in nanj le s pestjo plakatov ter brez omembe v napovednikih zvabiti dovolj ljudstva za preživetje. V Gala hali na Metelkovi so se tako prejšnjo nedeljo mudili prejkone izjemni gostje. Najprvo Anger iz Portugalske, ki tam z vso forco, jeznim rjovenjem, Zvokom in izvajalskimi veščinami zastopa Pantero (in, mimogrede, Faith No More). Zatem pa že dolgo legendarni D. R. I., prvaki crossovra, kurbanja tedaj vitalnega hardkora z metalskim čudežem. Dirty Rotten Imbeciles kajpak niso preživeli petnajst let, ne da bi spotoma izgubili kakega člana, tako da so pred razvihranimi lasišči Metelkove branili staro slavo z dietetično in izvajalsko primerno usposobljenim basistom in na trenutke šantavim bobnarjem, ki se je nekako le prebil skozi divjo jago nekdaj ekstremnega sporeda. Po eni strani, izza domačega gramofona, bi bilo treba reči, da je bil večer (spet) namenjen obujanju spominov, po mnenju veteranov celo prvorazrednemu obujanju spominov, ki se je slišalo kot s plošče in katerega ni kazila zvezdniško kratka minutaža koncerta, tako znana naveličanost ali pomanjkanje hormonov. Če pa na obisk staroslavnih eminenc gledamo v luči zgage, ki se ji reče pankovsko hardkorovski rivajvl, neobremenjeno povzemanje z leti skrepenelih fint, bi tokratno poročanje zaključil z ugotovitvijo, da so bili D.R.I. že davno tam, do koder bo le težko prigomazela večina tukajšnjih bojda hardkorovcev z njihovimi retardiranimi vzorniki vred, in da se je na Metelkovi pripetila ta čas prepotrebna učna ura s skakanjem z odra, slemanjem in drugimi telovadnimi prvinami. Škoda le, da je neopravičeno izostalo veliko tistih, ki bi je bili bolj potrebni od leskove masti.