VČAS SKEJTAM HIT… Ena od dveh ožjeljubljanskih fankijaških - o Peyotl Crunch že dolgo ni ne duha ne sluha - skupin, HEAVY LES WANTED, se je, sodeč po ponedeljkovem nastopu v K4, znebila večine tistega, kar jo je najbolj dajalo. Njihov nastopaški rap, pod katerim je slišati funky klofutanje bas kitare, na temo iz Odpisanih ukrojeno spakovanje kitarskega wah-waha ter miladoykarski dvoboj saksofonov, drži kot selotejp. Nezmerno hvalisanje, sicer zaščitna znamka vseh z zlatimi verigami okovanih čvekačev, je z natančnimi prehodi in preskoki, med katerimi nepodkovana publika ploska, kot so plebejci ploskali med Pogorelićem, končno povsem na mestu in več ne rabi vzklika »Važiči!« in zamaha z roko. Zato pa z rokami in nogami na vse mile viže, tudi med regijaškimi, skajevskimi in metalskimi izleti, maha odgovorni za telesne vaje, Ali Skater, bivši šef ljubljanskih rolkarjev. In če je že kaj očitati temu skorajda čudežnemu prispevku k skromnemu arzenalu domačih ansamblov za plesno rabo, bodo to katatonične poze in sramežljivo vsakdanji kostimi ostalih članov. No, in to, da od Alija le stežka slišiš kaj drugega od nerazločnega čebljanja v angleščini. Kadar pa že, kot na primer čeber svinjskih kletev in obscenosti, namenjenih, če se ne motim, opisovanju Lolita sindroma nekega omnipotentnega prfoksa s Poljanske, potem še laže, najsibo hit al pa počas, pozabiš na vse Koširje tega sveta.