, pa je pred tremi ali štirimi meseci sestavil še oglas za svoje dekle Glorio (par sta dobro leto) in v njem, on, obljubljal program, o katerem se bo govorilo dolgo in daleč naokoli. »Rojena zapeljivka«, ki je zase poprej že plesala in s sabo že eksperimentirala, denimo, v domači sobi, ali je poglede moških vlekla nase v diskoteki, se je zlahka vživela v poslanstvo striptizete. Ker so bili »erotični gibi v njej, ni potrebovala ne učitelja ne učiteljice«, in zatorej jih je tudi med svojim prvim nastopom v nekem zasebnem stanovanju, kjer so se zbrali znani moški obrazi, znala prebujati celo ob klasični glasbi. Medtem ko se je, pozneje, krpic osvobajala ob latino melodijah, se ta čas, ko ima za sabo že okrog 40, tudi 50 nastopov, drzno slači ob nekoliko provokativni glasbi Princea. Drzno, vendar ne tudi presmelo ... Da se ji razvneta skupina opitih moških ne bi približala preveč in se je preveč nesramno dotikala, naj bi zadostovala že Marcusova navzočnost, a ker njegova podoba striperja, ki je za nekaj časa prekinil nastope in se »resda nekoliko zanemaril«, bržčas ne more strašiti več deset moških, naj bi ju v prihodnje spremljal še kdo z znanjem »borilnih veščin«. Še zlasti bi jima bil potreben na tisti fantovščini, med katero je do neprisebnosti pijan ženin plesalko otipaval vse počez in kar naprej ponavljal, da mu je uničila življenje, nato pa jo, »ker je zdaj njegova«, začel potiskati v avto. »K sreči so bili mnogo treznejši njegovi prijatelji in ga vzeli v roke.«