Čeprav je šel na pot dobro pripravljen, nas je zanimalo, ali bi bil kdaj morje vendarle rad zamenjal s kopnim, palubo pa za domačo posteljo. »Ne, tako zelo hudo mi ni bilo nikoli, res pa sem si včasih zamišljal, da bi bilo prijetno, če bi me podmornica dvignila in ponesla do kopnega, da bi šel na kakšno dobro kosilo. Zapustil pa je ne bi. V tem se moj podvig tudi razlikuje od podvigov drugih ljudi, ki potujejo okoli sveta z motorji, avtomobili, kolesi in podobno. Kadarkoli lahko odnehajo in pod nogami imajo trdna tla, sredi morja pa ni poti nazaj, kot tudi ne sredi skal in ne med nebom in zemljo,« pravi Ali in poudari, da ga je najbolj prevzel in mu ostal v prijetnem spominu francoski otok Keguelen. »Na njem so v glavnem znanstveniki iz EU in opravljajo raziskovalne naloge, oskrbujejo pa jih vojaki. Vsi so bili prijazni, zelo gostoljubni in začudeni nad mano in mojo jadrnico, saj tako majhna ladja z enim samim mornarjem na krovu do njih še nikoli ni priplula. Ponudili so mi vse mogoče, kar so premogli.«