stopnje poplemenitenja, so se hoteli aktivno vključiti v novo družbeno dogajanje in jim je marsikje to v povezavi z meščanskimi demokrati tudi uspelo. Njihov družbeni vpliv pa je bil majhen, saj so se mnogi od njih do podložnikov in someščanov obnašali bistveno slabše kot predstavniki starega plemstva. Duhovščina, Cerkev je bila povsem podrejena državi, je reagirala različno. Svoboda tiska je ni navdušila, zbala se je za prihodnost, saj je bila povsem odvisna od podložnikov. Večinsko so jo bolj pozdravili številni kaplani, ki so v revoluciji videli na eni strani tudi osvoboditev Cerkve iz fevdalnih spon, na drugi strani pa so pričakovali, da bodo poslej bolj izenačeni s starejšimi duhovnimi sobrati. Številni so se oprijeli liberalnega katolicizma. Škofje so večinoma izdali pastirska pisma, kjer so, tudi na podlagi prišepetovanja dvora, pozivali ljudi k mirnemu čakanju sprememb, jih opozarjali na kaznivo nasilno ravnanje in jih pozivali k zvestobi Cerkvi in duhovščini. Marsikje je branje pastirskih pisem kmete tako razburilo, da so jih prepovedali brati. To se je zgodilo tudi Slomškovemu Svetla resnica v zmešani svet, kjer je pozdravil pričakovano odpravo fevdalizma, vendar na drugi strani opozarjal na spoštovanje zakonov, dokler ti niso odpravljeni. Delavstvo ni prišlo do izraza razen na Dunaju in v Gradcu. Pa še tu so ga narodne garde hitro pomirile. Drugo osrednje vprašanje revolucije 1848/49 je bilo povezano z nacionalno problematiko. Številni narodi v Evropi, posebno pa še v monarhiji, so videli v pričakovani modernizaciji države, ki mora zajeti tudi notranjepolitično preureditev, možnost za svojo narodno združitev. Tu je prišlo v primeru Trsta do zanimivega razpleta. Tako liberalni Italijani kot Nemci so revolucijo pozdravili in si izkazovali precejšnje simpatije. Ko pa je prišlo do vprašanja, ali bo Trst v prihodnosti del Združene Nemčije, ki naj bi zajela vsa področja nekdanjega Svetega rimskega cesarstva, torej tudi Trst, se je ljubezen ohladila. V dunajskem časopisu Die Presse, ki je bil nemško nacionalen, so naenkrat odkrili tukajšnje Slovane in kazali določene simpatije zanje. Tržaški Nemci so izšli iz tega prepira poraženi in celo umaknili svoj odlični časopis Triester Lloyd na Dunaj, kjer je kmalu zamrl. Slovenci na Dunaju, ki so že takoj prevzeli pobudo glede slovenskega narodnega programa, so v začetku vse upe stavili na