beseda prosvetljeni to veliko bolj poudarja, ker izhaja iz prosvetljenja duha, ne pa razsvetlitve prostora in ljudi. Čas teh reform se ujema s pomembno gospodarsko teorijo – merkantilizmom. Ta trdi, da je bogastvo države odvisno od uspešne trgovine, od količin plemenitih kovin v njeni lasti oziroma blagajni (zato tudi kameralizem), poudarja trgovino in pozitivno trgovinsko bilanco. Absolutizem je predvsem lomil oblastne ambicije plemstva, ni pa ga neposredno uničeval kot stanu. Imel je določene simpatije do meščanstva, do kmetov pa ravno toliko, da je krotil samovoljo plemstva na področju kazenskega prava. Njegove kodifikacije so bile vse pomembnejše. Tako je po Constitutio criminalis Carolina Karla V. iz leta 1532 izšla leta 1768, že v času Marije Terezije, Constitutio criminalis Theresiana. Ker so se prosvetljeni vladarji naslanjali na izobražene ljudi, zlasti na pravnike in zdravnike ter izšolane vojake, se je kmalu pokazalo, da plemiška »modra« kri sama po sebi ne zagotavlja šolskega uspeha in višje izobrazbe. Odgovorna mesta, nekdaj rezervirana za privilegirance po rojstvu, so začeli dobivati tudi nadpovprečno bistri in vztrajni ljudje preprostega porekla. Mnogi so bili povišani v plemiški stan. Tako so vladarji začeli spreminjati strukturo plemstva in med stare opozicionalce in konzervativce vse bolj vrivali svoje nove viteze in barone. Habsburžani so z dunajsko vojno v letih 1683–1699, ki jo je izpeljal cesar Leopold I. (1657–1705), ustvarili nove gospodarske možnosti. Začelo se je klavrno, saj so Turki leta 1683 znova oblegali Dunaj. Pomagali so mu z vseh strani, ključna je bila vloga poljskega kralja Jana Sobieskega; končalo pa se je z izrivanjem Turkov iz Panonske nižine. Redne turške čete so ob umiku zadnjič stopile na slovensko ozemlje. V letih 1716–1718 so habsburške čete osvojile še Banat in vzhodni Srem. To je za naše kraje pomenilo vnovično oživitev trgovine. Poleg izvažanja železnih izdelkov Gorenjske in Koroške je zrasel pomen trgovine z žitom in živino, za kar je bila Italija nenasiten kupec. Poleg bergamaških družin Codelli in Zois so vanjo posegli tudi nekateri Nemci. Med njimi moramo omeniti Jakoba Schella pl. Schellenburga (1652–1715), ki je svoje izjemno bogastvo, bil je brez neposrednih potomcev, namenil izgradnji baročne