ZVONKO ČERNAČ: Spoštovane kolegice in kolegi, gospod minister in vsi ostali prisotni! Ko se stvari spreminjajo hitro, je treba tudi ukrepati hitro in učinkovito. V zadnjem obdobju smo bili priče naglemu slabšanju ekonomske situacije tudi v naši državi, na srečo pa razmere še niso takšne kot v nekaterih državah okrog nas, ki so zašle že globoko v recesijo. In če bi ukrepali hitro in učinkovito, mislim, da bi se Slovenija lahko recesiji tudi izognila. Napovedi, ki jih poslušamo v zadnjem času, pa niso več tako optimistične. Kljub temu, da je še vedno napovedana, tudi s strani mednarodnih institucij, v Sloveniji v letošnjem letu pozitivna gospodarska rast, mislim, da nas neukrepanje Vlade vodi v zelo nevarno smer. Ne vem, ali tisti, ki odločajo, živijo v nekem virtualnem svetu in ne slišijo Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice, številnih pozivov posameznih podjetij, posameznikov, sindikatov in vseh ostalih, ki opozarjajo, da tisto, kar je bilo sprejeto doslej, ni dovolj in da v enem delu ne učinkuje. Ukrepov, ki bi učinkovali, ki bi morali učinkovati, praktično ni. Dva meseca je, odkar je bila imenovana nova vlada. Pri tem je treba povedati, da je prejšnja vlada, preden je prepustila ta položaj novoimenovani vladi, z njo uskladila določene ukrepe, ponudila tudi pomoč, vendar je bila zavrnjena; ta ponujena roka je bila zavrnjena. In tudi sedaj slišimo, da tisto, kar opozicija predlaga in s čimer želi pomagati, ni sprejeto kot dobrohotno, ampak, smo slišali, kot populistične poteze, ki naj vzbujajo v javnosti določene simpatije. Narobe, mislim, da se gre populizma nekdo drug. Populizma se gre tisti, ki išče rešitve na izzive krize v plačevanju kapučinov. To je največji populizem, ki ga lahko zganjamo v tem trenutku, in najbolj negativen odziv, ki ga lahko beležimo, glede na to, s kakšnimi resnimi zadevami se soočamo. Namesto, da bi se vsi tisti, ki smo bili izvoljeni za to, da odločamo in sprejemamo odločitve, na podlagi katerih bodo ljudje imeli delo, na podlagi katerih bodo ljudje pošteno plačani, na podlagi katerih bo gospodarstvo prosperiralo, ukvarjali s tem in vsi skupaj iskali čim boljše rešitve, se že dva meseca ukvarjamo s tem, kdo bo več privarčeval in kdo bo dal lepši zgled. Nič narobe, super, vendar, gospe in gospodje, počnite to in ukrepajte, delujte, za kar ste plačani, to se od vas in vseh nas pričakuje. Zaradi tega ponovna obravnava tega zakona, ki, kot slišim, je pri nekaterih le vzbudila neko spremembo mnenja v odnosu na obravnavo pred dvema tednoma. To me veseli. Mislim, da gre za predlog, ki v manjšem delu, vendar pomembnem delu, likvidnostno razbremenjuje gospodarstvo. Z vsakim dnem, vsakim tednom, vsakim mesecem, ko odlagamo ukrepe, se nam situacija samo poslabšuje. Glejte, danes berem na naslovnici - to je ena redkih stvari, ki nekako odslikujejo realno situacijo, drugače vidimo na naslovnicah časopisov zadnja dva meseca predvsem nasmejane obraze novih oblastnikov, ki razlagajo, kaj vse bodo storili in kako je bilo vse za nazaj narobe - "število brezposelnih skokovito narašča," piše danes, "za 70% več v januarju letos kot v januarju preteklo leto." Če to ni podatek, ki nas mora zaskrbeti, potem ne vem, kateri podatek bi nas lahko še zaskrbel. In kaj je bilo sprejeto s strani nove vlade, dva ukrepa: trošarine, ki so obremenile, in zakon, ki je bil sprejet v Državnem zboru, ki subvencionira skrajšan delovni čas. Zakon, ki bo iz državnega proračuna odnesel silne milijone evrov, če bo ukrep prijel - pa mislim, da niti prijel ne bo tako, kot je bilo zamišljeno, in od njega ne bo popolnoma nobenega učinka. Zakon, s katerim ni zadovoljen nihče. Nihče! Ne gospodarstvo, ne sindikati. Nihče! In v tem primeru dejansko pomeni direkten odliv in direktno finančno obremenitev proračuna v letu 2009. Zakon, ki ga predlagamo mi, pa ne pomeni drugega kot trenutni likvidnostni izpad, ki ga je treba likvidnostno nadomestiti samo v nekem trenutku in potem nikoli več. Če bi prejšnja vlada ravnala tako, če ne bi 8. oktobra prejšnji finančni minister Bajuk in prejšnji predsednik vlade Janez Janša javno izjavila, da so vloge državljanov in gospodarstva zajamčene v celotni višini, kot so naložene v bankah, potem, sem trdno prepričan, bi danes imeli v tej državi tudi bančno krizo. In nisem ravno prepričan, da se ne bi soočali s še hujšimi posledicami, kot se soočamo sicer. Čeprav ni bil sprejet zakon, je bilo treba ravnati hitro, odločno in tako, da je bil dan pozitiven signal. In to se pričakuje tudi s spremembo tega zakona, ki ga imamo danes ponovno na mizi.