So tovrstni primeri le ekscesi, osamljeni primeri konfliktov, ali pa gre za simptome globljega problema odnosa med policijo in občani? Nekateri kazalci kažejo, da bolj velja drugo. Tako na primer narašča število pritožb občanov na policijske postopke, tako tistih, ki jih občani naslovijo na policijo samo, kot tistih, ki jih naslovijo na varuha človekovih pravic. Urad varuha je lani v zvezi s policijskimi postopki prejel 114 pritožb, kar je bistveno več kot leta 2000, ko jih je prejel 86. Največ pritožb se je nanašalo prav na pooblastila, ki jih imajo policisti. Tudi redno poročilo Evropske komisije o napredku Slovenije pri vključevanju v EU za lansko leto opozarja na pritožbe zaradi povečanega nasilja slovenske policije. Državno pravobranilstvo v poročilu o delu v lanskem letu pa navaja, da so porasli odškodninski zahtevki, vloženi zoper državo Slovenijo, in sicer zaradi nepravilnega dela državnih organov. Na prvem mestu so prav protipravni posegi policistov, ki so se končali s poškodbami občanov. Ne gre pozabiti tudi prve negativne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v zadevi Rehbock odločilo, da je zaradi grdega policijskega ravnanja Slovenija kršila določbe konvencije o človekovih pravicah.