Kot je uvodoma poudaril prof. dr. Senko Pličanič s Katedre za upravno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, Aarhuška konvencija celovito ureja vprašanja sodelovanja javnosti pri sprejemanju odločitev organov javne oblasti, povezanih z okoljem. V nekaterih primerih so določila konvencije že v polni meri vključena v slovenske zakone (predvsem v novi Zakon o varstvu okolja, ZVO-1), drugod pa je delo šele v teku (na primer področje urejanja prostora, znotraj tega še posebej priprava novega Zakona o prostorskem načrtovanju, ki bo predvidoma prinesel kakovostne rešitve prav na področju sodelovanja javnosti). Ne glede na to, če so določbe konvencije vključene v slovenske področne zakone ali ne, pa je po besedah dr. Pličaniča ključno razumevanje, da je Slovenija z ratifikacijo Aarhuške konvencije leta 2004 to konvencijo sprejela kot (enakopravni) del slovenskega prava. Povedano drugače: zainteresirana javnost se lahko sklicuje na določbe konvencije in zahteva njihovo uveljavitev v praksi neposredno, tudi če teh določb v slovenskih zakonih, ki urejajo posamezna področja varstva okolja, urejanja prostora itd., (še) ni najti. ni predstavniki javnosti namreč lahko kakovostno sodelujejo in tako dejansko sovplivajo na postopek odločanja. Aarhuška konvencija obravnava tri področja sodelovanja javnosti pri okoljskem odločanju, ki jih je prof. Pličanič podrobneje predstavil: - sodelovanje pri sprejemanju odločitev o konkretnih posegih v prostor (t.i. »decision-making« postopki), pri katerih gre za sodelovanje v postopkih za izdajo dovoljenja za konkretni poseg, na primer za gradnjo odlagališča. V projektu iskanja lokacije za odlagališče NSRAO je sodelovanje v tovrstnih postopkih pomembno predvsem v fazi priprave državnega lokacijskega načrta za odlagališče NSRAO in (v primeru potrditve lokacije na Vrbini), še posebej kasneje v fazi presoje vplivov na okolje in pridobivanja gradbenega dovoljenja. - sodelovanje pri sprejemanju načrtov, programov in politike v zvezi z okoljem (t.i. »policy-making« postopki), pri čemer gre za akte, ki nimajo nujno narave pravnih aktov in zato ni nujno, da pravno zavezujejo (ti akti pogosto zavezujejo le politično, na primer programi varstva okolja, strategije regionalnega razvoja, Vsebino Aarhuške konvencije lahko v grobem razdeprostorski plani itd.), limo v tri vsebinske sklope oziroma stebre: - sodelovanje pri pripravi pravnih dokumentov - dostop do informacij o okolju, (t.i. »law-making« postopki«), to je sodelova- sodelovanje pri odločanju o okoljskih zadevah, nje v postopkih priprave izvršilnih predpisov - dostop javnosti do pravnega varstva. oziroma splošnih pravno obvezujočih normativProf. Pličanič se je v uvodni predstavitvi posvetil nih dokumentov, ki lahko bistveno vplivajo na predvsem prvima dvema sklopoma, ki ju v nadaljeokolje. V slovenskem pravu gre za sodelovanje vanju na kratko predstavljamo. pri pripravi podzakonskih predpisov, ki jih izdaja vlada (uredbe) in tistih, ki jih izdajajo ministri (pravilniki, navodila, odredbe) na različnih področjih. Odbor za uresničevanje načel Aarhuške konvencije – kako naprej? Po zaključeni razpravi so se člani Odbora za ures- Ključna so vsebinsko močna in z odličnimi arguničevanje načel Aarhuške konvencije dogovorili, menti podprta stališča da bi na svoji naslednji delavnici razpravljali o V razpravi po uvodni predstavitvi so člani Odbora finančnih vidikih delovanja lokalnega partner- za uresničevanje načel Aarhuške konvencije razstva, na podlagi katerih bi lahko nato pripravi- pravljali predvsem o pravno-formalnem statusu li predlog svojega programa delovanja do konca lokalnega partnerstva v Krškem in o reprezentaletošnjega leta in za leto 2007. Prav tako bi mo- tivnosti posameznih partnerjev. Kot je v zaključku rali predloge svojih programov delovanja za leti poudaril prof. Pličanič, ima javnost bistveno bolj2006 in 2007 pripraviti tudi drugi odbori. Na seji ši (močnejši) položaj v postopkih celovite presoje koordinacijskega odbora bi nato pregledali pri- vplivov na okolje (pri pripravi lokacijskega dovopravljene predloge in glede na finančne omejitve ljenja) in v postopku presoje vplivov na okolje v potrdili ključne vsebine programov posameznih fazi priprave gradbenega dovoljenja, kot pa v saodborov, ki bodo realizirane v letih 2006 in 2007. mem postopku priprave državnega lokacijskega Poleg tega so člani Odbora za uresničevanje na- načrta za odlagališče NSRAO, ki je še vedno dočel Aarhuške konvencije sklenili, da bodo na na- kaj tog in zaprt. slednji delavnici predstavili predloge za promo- Ne glede na ne/odprtost formalnih postopkov pa cijo Aarhuške konvencije v lokalnem okolju je ključnega pomena razumevanje, da je z vseobčine Krško. binsko kakovostnimi in prepričljivo oblikovanimi argumenti mogoče doseči celovito uveljavljanje načel Aarhuške konvencije ne glede na potek Prvi steber konvencije: dostop do okoljskih in- upravnih postopkov (tudi na primer v postopku formacij priprave državnega lokacijskega načrta). Zato je Kar zadeva prost dostop do informacij v zvezi z ključnega pomena, da člani lokalnega partnerstva okoljem, lahko po določilih Aarhuške konvencije čimprej oblikujejo jasna, konstruktivna in s preprebivalke in prebivalci države, regije ali lokalne pričljivimi argumenti podprta stališča do izgradskupnosti zaprosijo za različne informacije v zve- nje odlagališča NSRAO v svojem lokalnem okolju. zi s stanjem okolja. V primeru projekta iskanja lokacije za odlagališče NSRAO so to lahko na primer tudi informacije o: Trije stebri Aarhuške konvencije - onesnaženosti zraka, vode, tal, - prvi steber: prost dostop do informacij o okolju - hrupu, - drugi steber: sodelovanje pri odločanju o okolj- sevanju, skih zadevah - rabi energije, - tretji steber: dostop javnosti do pravnega var- prisotnosti in vsebnosti različnih snovi (na pristva mer kemikalij) v okolju, - stanju zdravja prebivalstva itd. Več informacij o Aarhuški konvenciji, njenem pomenu, načelih in uveljavljanju v slovenskem prosO tovrstnih informacijah se lahko zainteresiratoru najdete v publikaciji: »Aarhuška konvencija v ni pozanimajo, poizvejo, poučijo in jih zahtevaSloveniji: Strokovna priporočila za implementacijo jo, pri tem pa jim svoje zahteve po podatkih ni Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javtreba posebej utemeljevati. Organi javne upranosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva ve jim morajo pri iskanju informacij pomagati, v okoljskih zadevah«, Regionalni center za okolje za posredovane podatke pa ne smejo zaračunaza srednjo in vzhodno Evropo, 2002, Ljubljana. ti stroškov (razen morebiti za pokritje materialUradna spletna stran UNECE (United Nations Econih stroškov). nomic Commisssion for Europe) o Aarhuški konvenciji (vsebina, postopek sprejemanja, status Drugi steber konvencije: sodelovanje pri odloratifikacije itd.): čanju in sovplivanje http://www.unece.org/env/pp/welcome.html. Uresničevanje prvega stebra konvencije, torej zagotavljanje prostega dostopa do okoljskih inOb koncu delavnice so člani Odbora za uresniformacij, je vsekakor predpogoj za uresničevačevanje načel Aarhuške konvencije kot svojega nje drugega stebra, to je zagotavljanja sodelopredstavnika v Koordinacijski odbor lokalnega vanja javnosti pri odločanju. Le obveščeni ter partnerstva izvolili gospoda Bojana Petana. s celovitimi in točnimi informacijami opremlje-