Nekatere druge policije imajo z nekaterimi drugimi operaterji mobilne telefonije precej več težav. Ne le, da ti zahtevajo sodne naloge, celo tem si drznejo ugovarjati. Resda, glede na prej omenjeni sklep nemškega vrhovnega sodišča, včasih brez uspeha. Tako bodo morali nemški operaterji odslej na formalnopravno ustrezno zahtevo policije omogočiti tudi določanje pozicije mobilnika oziroma odkriti, kateremu omrežnemu vozlišču se aparat prijavlja. Ker bo, če že ni, ta novost prej ali slej prišla tudi na dodobra penetrirani slovenski mobilni trg, že zdaj predlagam (le) nekaj prilagoditev lokalnim posebnostim. Kroničnim in kvartalnim pijancem, ki se ne morejo spomniti, kje so se v treznem stanju izkrcali, je treba, recimo, omogočiti, da jim operater poišče avto, v katerem so pustili mobilnik; policiji potem ne bi smelo biti pretežko, da takšne voznike nemudoma prestreže in oglobi. Volivcem bi bilo treba dovoliti, da sledijo svojim poslancem, tem pa, da imajo ves čas zemljepisne podatke o članih vlade; vojaški in policijski obveščevalci bi z nenehnim medsebojnim spremljanjem lahko preprečili križanje poti, sindikalisti bi kot Vinetou in njegov beli brat neomajno zasledovali menedžerje, te pa zaposlene, in, kdo ve, morda bi bila še reforma javne uprave lažja, saj bi se na ustrezno velikem zaslonu natančno videlo, kje je uradnikov preveč in kje jih manjka ... Naj tehnika služi človeku.