Baron Codelli se je v Ljubljano z avtomobilom prvič pripeljal novembra 1898, vendar to še ni pomenilo, da se je z njegovim prihodom pojavila tudi potreba po urejanju cestnega prometa. Željo po njem so vzbudila šele vozila, domača in tuja, ki so se pojavila pozneje. Vse več avtomobilov na kranjskih cestah in vse bolj ostre zahteve po urejanju zadev so ljubljanske uradnike prisilile, da so začeli razmišljati o sprejemu cestnih pravil. Da ne bi znova ugotavljali tistega, kar so ugotovili že drugi, so leta 1902 v razna mesta po Evropi razposlali pisma, v katerih so uradniške kolege spraševali, kako so uredili to zadevo. V Londonu, denimo, so se namreč s prometno gnečo srečevali že veliko pred pojavom avtomobila, leta 1868 pa so kratek čas celo že preskušali semafor, ki je deloval na svetilni plin. Izide poizvedovanj in dolgotrajnih tuhtanj so kranjski uradniki objavili v Deželnem zakoniku za vojvodino Kranjsko, v katerem so 2. julija 1904 izšla začasna določila o vožnji z avtomobili in motornimi kolesi na javnih cestah.