Na letošnjih paraolimpijskih igrah se je v devetih jahalnih disciplinah – zadnja je bila na sporedu včeraj – pomerilo rekordnih 73 tekmovalcev in 71 konj iz 28 držav. Yip je nastopil v ponedeljek in dosegel rezultat 50,545 odstotka. S tem ni preveč zadovoljen, saj je menda zmožen doseči precej več, a res je, da si še pred dvema letoma o nastopu na paraolimpijskih igrah ni drznil niti sanjati. Ko zdaj v svoji pisarni v podjetju, ki proizvaja svetilke, premleva dogodke zadnjih let, vseeno ugotavlja, da mu je bilo to tekmovanje usojeno. »Sem človek, ki gre na vse ali nič. Pri vsem, kar počnem, se hočem izkazati z odličnostjo,« pravi. Za cerebralno paralizo je zbolel kot otrok, njegovo otroštvo pa so zaznamovali nenehni obiski v bolnišnicah. Pozneje se je vpisal na fakulteto in diplomiral iz statistike in računalništva. V začetku devetdesetih let je ustanovil center za rehabilitacijo, nevladno dobrodelno organizacijo, ki invalidom pomaga premagovati občutek žrtve. Ta je po njegovih besedah v azijskih državah globoko zakoreninjen, njemu pa se nasprotno zdi, da je vse odvisno od miselnosti pa vere in zaupanja vase. »Vsak šport zahteva veliko umskih in telesnih naporov, tega pa azijski invalidi niso navajeni, saj ima miselnost, da o vsem, kar se zgodi, odloča usoda, na tem koncu sveta dolgo tradicijo in je danes že tako rekoč institucionalizirana,« sodi Avstralka Mary Londgen, ki je bila odgovorna za Yipove priprave.